Če malo pogledaš družabna omrežja hitro lahko opaziš, da v zadnjem času veliko fotografij krasijo gobe. In teh v gozdu res ni malo. No, vsaj sklepam tako, ko tudi na domačem pultu v zadnjih dneh pogostjo zagledam košarico sveže nabranih gozdnih dobrot. Večinoma so to jurčki. Veliki, lepi jurčki. Takšni, na katere so tisti, ki gobe nabirajo najbolj ponosni. Lisičk je trenutno precej manj (menda je prevroče?), se pa seveda najde tudi kakšna takšna. Glavna zvezda letošnjega septembra ostajajo jurčki.
Gob ne nabiram, jih pa jem. Sicer v manjših količinah in ne tako zelo pogosto, a jih. Tako hitro pobrskam po košari in zase poiščem nekaj majhnih luštnih gobic. Jurčkov, lisičk… Kako hecno! Vsi se tako radi hvalijo z velikimi gobami, jaz pa imam veliko najraje drobne. Večje pustim. Pa naj doma z njimi delajo kar želijo.
Sveže gobe prav lepo dišijo. V dom prinesejo vonj narave, gozdička, vonj jeseni. Če se le da jih ne peri, očisti jih le s čopičem ali obriši papirnatim kuhinjskim servietom. Tako v sebi zadržijo veliko več okusa. Pa tudi če pri tem poješ še kakšno drobno gozdno iglico – nič zato 😉 Ne bom pisala kako navadno pripravljam gobe – o tem si lahko na tej strani prebereš o kakšnem drugem zapisu, seveda skupaj z gobjiim receptom. Bom pa nekaj vrstic namenila polenti. Skromnem, cenovno zelo ugodnem koruznem zdrobu.
Priznam, nisem velika ljubiteljica koruze, zato tudi polente ne kuham prav pogosto. Morda dvakrat, trikrat letno. Za dobro kremasto polento, je le-to potrebno ves čas mešati. Med mešanjem ji obvezno dodam nekaj masla, zelo pogosto tudi sira in začimb. Tudi med prsti zdrobljena suha zelišča so zaželena. Tako rumena kašica postane veliko bolj kremasta ter okusna. S tipično kombinacijo ‘polenta z golažom’ se še vedno ne razumeva (travme iz vrtca!), zato jo raje postrežem s čim drugim. Ali pa jo preobrazim v povsem drugo jed, kot je pica, slana pita, popečene in z dobrotami obložene polentine kocke in podobno… Pobrskaj za idejami kar tukaj, na tem spletnem naslovu 😉
Je pa fino (in zelo ekonomično!) da polento lahko porabiš tudi, če jo skuhaš preveč. Tako kot se je to včeraj zgodilo meni. Ker nikoli ne vem koliko suhe polente potrebujem za en obrok! Med kuhanjem se namreč napije vode in močno naraste, zato jo vedno naredim preveč. Včerajšnji sem dodala le maslo (brez sira in začimb), saj sem jo jedla za sladek zajtrk. Kuhani sem dodala nekaj rezin banane, nekaj žlic grškega jogurta ter malo borovničeve marmelade (klik). Vse skupaj sem prelila z žlico medu in dodala ščepec cimeta in cvetnega prahu. Preostanek kuhane polente sem prelila v pekač in ohladila. In danes mi je prišla še kako prav!
Ker je babica (rečem ji kar mama) praznovala 94. rojstni dan in se mi je mudilo k njej, časa za kuhanje nisem imela ravno veliko. Včerajšnjo polento sem narezala na kocke, ki sem jih spremenila v njoke in vmešala v hitro gobovo omako. Na koncu sem za piko na i dodala nekaj tršega sira. Glede na to, da sem pol ure po začetku priprave kosila s sladico v roki že hitela k babici mi vse skupaj zares ni vzelo veliko časa. Kar pa nikakor ni vplivalo na okus jesenskega kosilca.
Ti brezglutenski ‘njoki’, pripravljeni zgolj iz ostanka precej dolgočasne polente, so v tej preobleki močno pridobili na okusu. Ravno tako kot okusno kot je bilo kosilo, je bila tudi sladica. Za domačo peko res ni bilo časa, me je pa s svojimi dobrotami rešila zelo dobra slaščičarna. Bolj kot zapravljanje časa z domačo peko je koristno preživljanje časa s tistimi, ki jih imamo najraje. Mama, vse najboljše! :* In hvala za ta prečudovit krožnik, ki je bil prava izbira za serviranje kosila ravno na tvoj dan 🙂 Čin čin!
Za en krožnik potrebuješ…
Sestavine:
Za polento…
- polenta
- maslo
Za gobovo omako…
- nekaj majhnih jurčkov, narezanih na grižljaj velike rezine
- pest drobnih lisičke
- žlico masla
- žlico oljčnega olja
- 1 strok česna, ki ga z ploščatim delom noža pretlačiš
- dve vejici svežega timijana
- sol in poer
- 25 ml suhega belega vina
Za njoke…
- pripravljeno polento
- žlico masla
- žličo oljčnega olja
- nekaj lističev svežega žajbla
Za piko na i (po želji)…
- trd, staran sir (parmezan, pekorino, kozja gauda…)
- sol in poper
- oljčno olje z okusom tartufov
Postopek:
Polento po navodilih skuhaj v slani vodi. Z metlico ves čas mešaj ter med kuhanjem dodaj nekaj masla. Ko se ravno prav zgosti, polento prelij v nizek pekač (velik naj bo toliko, da je debelina polente približno 1 – 1,5 cm) in ohladi. * Ohlajeno nareži na dober centimeter velike kocke.
Zavri vodo, dodaj ščepec soli, temperaturo rahlo znižaj in vanjo stresi kocke polente. Ko čez nekaj minut priplavajo na površje, so ‘njoki’ pripravljeni. S penilko jih vzemi iz vode in prestavi na keramičen krožnik.
Medtem v ponev daj košček masla in ravno toliko oljčnega olja. Na stopljeno maščobo položi cel stok sploščenega česna ter nekaj vejic timijana. Nežno segrevaj in ko se maslo začne nežno peniti oziroma svrščati, zvižaj temperaturo ter dodaj gobe. Premešaj in praži kakšno minutko, nato zalij z vinom. Ko nekoliko povre, dodaj še kanček vode ter sol in sveže mlet črni poper. Med občasnim mešanjem kuhaj toliko časa, da se gobice nekoliko spustijo. Odstrani česen in timijan.
Na drugi ponvici stopi maslo in mu dodaj olje. V ponev stresi kuhane in odcejene polentine njoke ter nekaj listov svežega žajbla. Občasno previdno premešaj in peci, dokler se polenta zlatorumeno ne obarva in dobi rahlo skorjico. Tako pripravljeno polento in žajbelj vmešaj v gobovo omako ter serviraj. Njoke zabeli z nekaj kapljicami oljčnega olja (še bolje takšnega z okusi tartufov). Po želji in okusu dodaj še malce soli ali ppra ter vse skupaj zaključi z nekaj tršega sira.
*To lahko storiš že dan prej ali pa takrat, ko za kakšno drugo jed skuhaš prevelč polente.
Skromna jed iz polente ter divjih gob je vsekakor vredna, da se to jesen znajde tudi na tvojem krožniku. Kot predjed ali lahko kosilce. Ker ne vsebuje glutena je hkrati zanimiva popetritev tudi za vse tiste, ki so na takšni ali drugačni brezglutenski dieti.