Nekteri so bolj za sladko, drugi za slano. Jaz imam rada oboje! Všeč so mi razne sladke dobrote (sploh če so hkrati še zdrave) in ni dneva da si ne bi privoščila vsaj nekaj sladkega, pa četudi je to le košček čokolade. V enaki meri sem nora na sol. Ja, res je. Vem da to ni najbolj zdravo, vem pa tudi da sol telo vseeno potrebuje. S tem se tolažim vsakič, ko si že tako slano jed, še malce dosolim.
Sol je res začimba, brez katere v kuhinji ne morem in je hkrati ena tistih, ki jih uporablja čisto vsak izmed nas. Nekateri so sicer bolj skopi, drugi s(m)o pri doziranju malo bolj ‘pogumni’. Sol da jedem okus, to je dejstvo. Enako kot to naredi maščoba. Zato tako z eno kot z drugo vedno zaključim pripravljen krožnik hrane. Malce ‘olivca’ vedno in povsod paše – čez rižote, testenine, ribe… Enako kot sol. Pri soljenju sem previdna le takrat, kadar je v igri sestavina, ki je že tako ali tako dovolj slana. Na primer feta.
Feta je nežen in okusen mlad sirček iz ovčjega in kozjega mleka. V originalu naj bi bila le ovčja, a pri nas take še nisem zasledila, saj v običajnih trgovinah ne. Feto imam blazno rada, a jo navadno uporabljam v manjših količinah, sicer sem zaradi slanosti še ves dan noro žejna.
Slanega sirčka ne kupujem jo redno, zagotovo pa vsaj nekajkrat letno. Navadno poleti, ker lepo popestri razne paradižnikove solate. Tako kot to naredi tudi pri sladki jesenski zelenjavi, ki jo navadno pečem v pečici, da še dodatno okrepim okus. Sladke oranžne buče, korenje, sladki krompir, rdeča pesa… Vse to gre s feto zelo lepo skupaj. tako kot tudi avokado, ki je sam po sebi dokaj sladek oziroma brez nekega izrazitega okusa (a ga vseeno jem skoraj vsak dan! 😉 ).
Feta je odlična tudi na picah, ter kot dodatek različnim kašam (ajdi, rižu…) ter seveda testeninam. Odlična je v slanih pitah (kišejih), tokrat pa je prav lepo popestrila zeliščne korenčkove muffine.
Takšni mini kruhki seveda niso samostojni obrok, ga pa lahko prav lepo dopolnijo. Vmešana jajca ter dva muffinčka namesto kruha. Pa gosta kremna juha (kmalu se bo začela njihova sezona) in muffin za zraven. Še bolj pa so primerni za malico. Dopoldansko v službi, popoldansko doma. Ali pa kot večerni prigrizek ob kakšni dobri TV nanizanki.
Muffine lahko v hladilniku hraniš kar nekaj dni (jaz jih navadno hranim v BPA-free PVC vrečkici) lahko pa jih tudi zamrzneš in nato na sobni temperaturi odtališ vsakič ko ti zapaše nekaj slanega.
Seveda pa ti majhni slani kolački niso le okusni pač pa tudi zdravi. Narejeni so iz ajdove moke (torej so brez glutena, a vseeno rahli in sočni)), v njih je polno suhih zelišč, poleg fete pa še lep kupček naribanega svežega korenja. Za malce hrustljavosti jih pred peko posuj še z najljubšimi semni in/ali oreščki in vojla, zdrava malica je pripravljena. No, le še speči se morajo 😉
Za 12 muffinov…
Sestavine:
- 185 g ajdove moke
- 20 g tapiokine moke
- 20 g mletih lanenih semen
- 1 čž bio pecilnega praška
- 1/2 čž sode bikarbone
- 1/2 čž soli
- 1/2 čž nastrganega muškatnega oreščka
- 1 čž suhega origana
- 1/2 čž suhega timijana
- 185 ml riževega mleka
- 20 ml jabolčnega kisa
- 3 jajca
- 25 ml olivnega olja
- 100 g naribanega korenja
- 100 g feta sira
- sončnična semena in nasekljana (neslana) pistacija
Postopek:
Pečico segrej na 180 stopinj Celzija.
Najprej v lončku zmešaj riževo (ali mandljevo) mleko ter jabolčni kis da nastane neke vrste pinjenec.
V skledi zmešaj presajeno moko, moko tapioke, mleta lanena semena, pecilni prašek, sodo bikarbono, sol, muškatni orešček ter suha zelišča.
v drugi skledi razžvrkljaj jajce z oljem, nato prilij ‘pinjenec’ in premešaj.
V sredino suhih sestavin naredi jamico ter vanjo vlij mokre sestavine. Dobro premešaj. V zmes na rahlo vmešaj še naribano korenje, nato še med prsti razdrobljeno feto.
Z zmesjo napolni modelčke za muffine, vsak kolaček pa potresi z izbranimi semeni in/ali oreški. V mojem primeru je bila to neslana pistacija 8ker je že feta dovolj slana) ter sončnična semena. Po želji dodaj še malce svežega origana.
kolačke peci približno pol ure oziroma dokler zobotrebček po vbodu v muffine ne ostane čist.
takoj ko je mogoče muffine vzemi iz pekača ter jh ohladi na rešetki.*
*morda si opazil/a da vse kar pride iz pečice ohlajam na rešetki. Zakaj? Zato, da se pecivo, kruh ali kolački spodaj zaradi vročine na spodaji strani ne navlaži – na rešetki pa zrak kroži in tako hkrati poskrbi da pečeno testo ni vlažno pa tudi da se hitreje ohladi.
Recept je ravno pravšnji za ta čas. Na vrtu počasi zmanjkuje sveže zelenjave, korenje še vedno lepo uspeva. Korenčkovi muffini se mi zdijo takšna fina septembrska jed, na kar me je spomnil tudi napis na reklami za (jesenska!) oblačila, ki sem jo zadnjič vzela med sprehodom po trgovinah in sem jih uspela pregledati šle danes, skupaj z mojimi kolački. In morda si opazil(a) majcen napis v kotičku: More autumn love feeling. Ni problema, tudi jesen imam rada. Sploh če je suha in topla ter zato odeta v krasne barve jesenskih listov. In že prav komaj čakam vonj prvih pečenih kostanjev…