Pite so zakon! In mislim, da sem s točno takšnim (ali vsaj zelo podobnim) stavkom nekoč že začela objavo o kišejih. Kiš ali slana pita je dobra tako topla kot hladna, čeprav je meni osebno dobro ohlajena veliko ljubša. Kos pite si lahko privoščiš kadarkoli, tako poleti kot pozimi, saj testo lahko napolniš z raznovrstno sezonsko zelenjavo, seveda pa tudi s kuhanim piščancem, pršutom, šunko, dimljeno ribo (lososom na primer) ali zgolj z različnimi vrsti sira, zelišč in začimb. Poleti je krasna skupaj z osvežilno solato, pozimi pa najbolj paše h kakšni fini in gosti kremni juhici. Pito lahko ješ za zajtrk, malico, kosilo ali večerjo, testo pa narediš iz različnih vrst mok, pa tudi s pomočjo oreščkov ali semen.
Čeprav obstajajo tudi veganske različice kišov (kišejev?), ki so navadno nadevani s tofujem, ali pa takšne brez laktoze (torej zgolj z jajčnim prelivom ali kombinacijo jajc ter na primer kokosovega mleka), pa imam sama še vedno najraje kombinacijo jajc in sira. Uporabiš lahko kateregakoli ali pa več njih. To so lahko mehki ali trdi, mladi ali stari siri. Kravji ali kozji. No, kozjega navadno uporabim tudi sama. Še pogosteje pa se odločim za kombinacijo ovčjega in kozjega mladega sira, ki ga vsi dobro poznamo. To je feta. Okusen in prijetno slan sir zagotovo popestri kakršenkoli kiš. Tudi današnjega je.
Moji današnji piti (na srečo sta bili obe zame – jami! 😉 )sta napolnjeni z zelenjavo. A vse te zelenjavne dobrote so žal očem nekoliko skrite. Prekriva jih plast mešanice jajc in grškega jogurta, za piko na i pa še razdrobljena feta. A nič zato. Pač še en razlog več, da recept preizkusiš tudi ti in po razrezu pite ugotoviš, kaj vse se skriva v njej ter kako okusen in sočen je zelenjavni nadev. Kakšen točno je, seveda sledi v receptu, takole na hitro pa vseeno že kar zdajle: gre za kombinacijo pečene rdeče paprike, dušenega ohrovta (listov, ne glave in še manj brstičnega – še vedno nisem ljubiteljica le-tega) ter mlade domače rdeče čebulice. Testo je brezglutensko. Seveda 🙂 Narejeno je iz kupljene certificirano brezglutenske ovsene moke, ki sem jo pred časom kupila v Kalčku ter iz suhih zelišč. Za še več okusa. Ovseno moko lahko sicer pripraviš tudi sam(a) tako da jih v zmogljivem mikserčku do finega zblendaš. Vseeno je kupljena ovsena moka nekoliko rahlejša, zato sem tokrat ubrala lažjo pot, brez miksanja kosmičev torej.
Nekaj malega o papriki. Si vedel(a) da je paprika, sploh rdeča prava vitaminska bomba? V njej je več C-vitamina kot v limonah. Ha! Čeprav je okusna tako surova (sploh če jo pomakaš v humus ali kakšen drug fin namaz) kot kuhana (no, ta malce manj), pa je pečena sploh enkratna! S peko paprika izgubi nekaj odvečne tekočine, okus pa se le še okrepi. Kljub temu paprika ostaja prijetno sočna. Priprava pa je povsem enostavna in sledi nekaj vrstic nižje 🙂
Potrebuješ:
Za testo…
- 175 g ovsene moke
- 1 čž soli
- 1/2 čž sveže mletega popra
- 1 JŽ fino nasekljanega suhega rožamarina
- 1 čž suhega origana
- 50 ml kokosovega olja
- 25 ml vode + še kakšno kapljico po potrebi
Za nadev…
- 2 pečeni, podolgovati rdeči papriki
- pol rdeče čebulice
- kodrolistnati ohrovt
- 2 jajci
- 75 g grškega jogurta
- 20 – 30 g feta sira
- sol in poper
- suh origano
Postopek:
Priprava zelenjavnega nadeva…
Pečico segreješ na 200 stopinj, pekač pa obložiš s peki papirjem. Nežno ga premažeš z oljem ter nanj postaviš dve celi podolgovati rdeči papriki. Pečeš približno 20 minut, nato ju obrneš in približno enako dolgo pečeš še na drugi. Papriki sta pripravljeni, ko se nekoliko zgubata, koža pa dobi nekaj črnih madežev. Pečeni ohladiš, nato iz njih potegneš potemnelo kožico. Odstraniš bat in papriki očistiš vseh semen. Papriki razrežeš na manjše koščke.
Večjemu listu kodrolistnatega ohrovta odtraniš srednjo žilo (dokaj debelo ‘steblo’), liste natrgaš in na ponvi v manjši količini vode dušiš nekaj minut, da zelenje uvene. Ohrovt splakneš pod ledeno vodo, odcediš, ožameš, da se znebiš odvečne tekočine in drobno razrežeš.
Na tanjše rezine narežeš še nekaj rdeče čebulice.
Priprava preliva….
V skledi razžvrkljaš jajca ter primešaš jogurt. Jajčno zmes rahlo soliš in popraš ter po želji vmešaš še nekaj suhega origana.
Pripraviš feto.
Priprava testa…
Za testo v skledi zmešaš vse suhe sestavine, pretreseš v mikserček in postopoma dolivaš olje ter vodo. Tudi to dodajaj počasi in po občutku. Ko z rokami testo lahko oblikuješ, ga pretreseš v modelček s snemnljivim dnom (dva manjša ali enega večjega)*. S prsti krhko in rahlo drobljivo testo pritisneš ob dno pekačka ter oblikuješ še rob. Se splača potruditi, da bo skorjica pite lepa in čvrsta. Z vilico nekajkrat preluknjaš dno ter v ogreti pečici na 175 stopinjah testo pečeš približno 15 minut. Med peko čez pito lahko daš kos aluminijsate folije, da rob ne bo prehitro potemnel.
Priprava kiša…
Ko je pita na pol pečena, jo nadevaš s pripravljeno zelenjavo (papriko, ohrovtom in rdečo čebulico), dodaš med prsti razdrobljeno feto in vse skupaj preliješ z jajčno zmesjo. Vrneš v pečico za še 20 -30 minut. Po peki kiš malce ohladiš na rešetki, nato previdno odstraniš rob pekača. To najlažje narediš tako, da pito postaviš na manjši kozarec in obok bo kar sam skočil iz pite 😉 Serviraš toplo ali še bolje – postaviš v hladilnik in povsem ohladiš – tudi rezala se bo lepše.
*iz zapisanih količin sem naredila dve 12 centimetrski piti, ki sta s skledo solate ali gosto kremno juho primerni za dve osebi. Namesto dveh pit lahko uporabiš večji model in pripraviš le eno. V vsakem primeru toplo priporočam uporabo pekača za pite s snemljivim dnom.
Slane pite so tudi zelo hvaležna in zdrava službena malica. Manjšo s sebboj vzameš kar celo, pri večji pa si odrežeš kos ali dva. Ker ga zlahka vzameš v roke, ne potrebuješ niti pribora.
Na tej strani najdeš kar nekaj idej za kiš. Vsakič sem ga pripravila drugače – testo iz različnih mok, semen in/ali oreškov ter seveda z različnimi nadevi in prelivi. Prebrskaj! 😉