Morda ne izgleda nič kaj posebnega, a tole je ena najboljših stvari, ki sem jih jedla v zadnjem času! Na žaru pečena poletna zelenjava ne bi bila nič posebnega hkrati pa ne pol tako dobra, če je ne bi spremljal okusen metin pesto in nežen, mlad, rahlo popečen sir.
Tako pripravljeno zelenjavo lahko ješ na kupu belega jasminovega riža, jo postaviš ob bok najljubšim testeninam, ponudiš kot prilogu piščancu (ali kakšnemu drugemu mesu) ali pa jo s kosom dobrega kruha ješ kot samostojno jed, na primer za lahko poletno večerjo.
To, da imam zelenjavo rada ni nič novega. Bučke, špinačo, koromač, paradižnik, kumare, solato, papirko, korenje… vse to si v poletnih mesecih privoščim večkrat tedensko, vsaj nekaj izmed omenjene zelenjave pa vsak dan. Jajčevcev na našem vrtu ni, morda zato, ker sem pri njih vedno malce skeptična. Predvsem ne vem kako bi jih pripravila, da bi bili res okusni. Nekateri jih naravnost obožujejo, drugi jih ne marajo. Jaz sem nekje vmes.
V trgovini mi jajčevci nikoli ne padejo v oči. Sicer so v sezoni vedno tam, lepo zloženi na polici, svetijo se v svoji živahno vijoličasti oblekici, a jih tam vseeno kar pustim. Do sedaj sem melancan (oz. jajčevec) morda kupila le enkrat ali dvakrat, pa še že pred nekaj leti. Čeprav sem sama sebi že dokazala, da so pravzaprav kar ok, sploh v kombinacji z drugo zelenjavo (tako sem jih do sedaj namreč vedno pripravljala). Zadnjič pa… sem vseeno enega kupila. Tako simpatično majhen je bil in tako zelo poceni. Pa je šel z menoj. Čeprav me zanima kako bi mi bili všeč polnjeni jajčevci (kar bom nekoč zagotovo preizkusila), pa je bil tokrat za kaj takega premajhen. Zato mu je zopet delala družbo še druga pisana zelenjava, sir in prav poseben pesto. In, oh, kako zelo dobro je bilo!
Potrebuješ:
- manjši jajčevec
- rdečo papriko
- zeleno papriko
- rumeno bučko
- zeleno bučko
- pol koromača
- rdečo čebulo
- nekaj češnjevih paradižnikov
- oljčno olje, sol in poper
- metin pesto (recept spodaj)
- kozjo albuminsko skuto (ali kak drug mlad sir, sir za žar, vegani pa na primer tofu)
- svežo meto
Postopek:
Zelenjavo opereš in narežeš. Bučke in jajčevec na ‘cekine’, koromač in papriko na krajše ‘palčke’, čebulo na četrtine, češnjevce pa pustiš cele. Segreješ pečico, v kateri bo zelenjava, pečena prva, na toplem počakala.
Segreješ ponev za žar. Premažeš jo z oljčnim oljem ter dodaš zelenjavo. Pečeš jo najprej na eni strani, medtem jo postopoma obračaš (odvisno kako hitro je kakšna pečena) in popečeš še na drugi strani. Nekje vmes začiniš s soljo in poprom. Ker se vsa zelenjava speče hkrati, tisto, ki je že pečena (pazi da ne bo pečena premalo – proge žar ponve morajo biti dobro vidne) postopoma prelagaš na krožnik, ki ga hraniš v ogreti pečici, da tako zelenjava ostane topla.
V posebni ponvi na srednji temperaturi na žlici olja popečeš mlad sirček, trše vrste, kot so sir za žar ali sojin tofu pa lahko popečeš kar v isti ponvi kot zelenjavo.
Zelenjavo in sir razporediš na krožnik, dodaš nekaj žličk metinega pesta ter okrasiš s svežimi lističi mete. Ponudiš toplo, s testeninami, rižem, mesom, ribo ali zgolj z nekaj kosi dobrega kruha.
Mete imamo vsako leto na vrtu res veliko. Nikoli je ne sadimo, vedno zraste sama od sebe in vedno na istih treh mestih. Dolga leta je pač bila tam, pa je nihče ni uporabljal. Nakar sem lističe, zdaj že pred leti, prvič uporabila v svojih receptih. Od takrat me je njen okus zasvojil! Res je, da z njo ne pretiravam, zato, da ne prevlada, a nekaj listkov z veseljem dodam številnim jedem. Odlična je na primer v kombinaciji s sirom, grahom ali v kvinoji z zelenjavo. Pa z mlado jagnetino tudi! Obožujejo jo tudi bučke. Zadnja leta skoraj vsak dan odtrgam vejico sveže mete, ki jo dodam na koncu in nikoli že med samim kuhanjem. Kljub temu jo je na vrtu še vedno ogromno, saj pridno raste.
Večje količine katerihkoli zelišč najlažje uporabiš za pesto. Čeprav je najbolj poznan bazilikin pesto s pinjolami, pa to dvoje za dober pesto ni pogoj. Naredila sem že veliko različnih pesto omak. Danes je bila na vrsti meta. Namesto pinjol (ali kakršnihkoli oreškov) pa sem uporabila oluščena konopljina semena. Te so polna klorofila, beljakovin in omega 3 maščob. Imajo rahlo oreščkast okus in jih lahko dodaš bodisi jutranji skledi kosmičev, kot posip čez palačinke, solate, testenine ali rižote in tako enostavno in v hipu povečaš hranilno vrednost jedi.
Meta in konopljina semena sta torej glavni zvezdi pesta. Poleg tega sem dodala še malce česna, sol, oljčno olje in nekaj limoninega soka. Vse to lahko dodajaš po okusu, saj je pesto ena izmed tistih stvari, ki jih moraš med miksanjem nujno preizkušati. Za redkejši pesto več tekočine, za gostejšega manj. Če ti je všeč okus česna, pogumno z njim. Če si bolj za slano (tako kot jaz) pa več soli. Limone se med seboj precej razlikujejo, nekatere so bolj kisle kot druge, zato tudi količina limoninega soka pomembno vpliva na okus. Približen recept pa vseeno sledi…
Potrebuješ:
- večji šop mete (cca. 25 g metinih lističev)
- 15 – 20 g konopljinih semen
- pol stroka česna
- cca. 45 ml oljčnega olja
- 1 – 2 JŽ limoninega soka
Postopek:
V sesekljalnik vrži meto, nariban strok česna, ter sol. Miksaj do gladkega. Postopoma vlivaj olje in limono. Čisto po želji (glede gostote) in okusu.
To mediteransko toplo ‘solato’ bom do konca poletja zagotovo še pripravila. Danes sem o jedla s širokimi rezanci, prihodnjič pa verjetno s piščancem in belim rižom. Komaj čakam! Morda pride na vrsto že jutri 😉
One comment