Mmm… tale sladica je zadetek v polno! Je sladka, a osvežilna hkrati. Polna samih dobrih sestavin. Ravno prav kremasta, oziroma toliko, kot sam želiš da je. Točno takšen posladek sem rabila po današnjem kosilu! Preden sem v tem soparnem dnevu uspela fotografirati, je bila krema že zelo zelo mehka. Zato sem drugo za nekaj časa postavila v hladilnik in tam pridno čaka na večerno sladkanje 😉
Glavna zvezda so robide. Tiste divje, sočne in dobro zrele robide. Tisti temni draguljčki, ki rastejo nekje ob robu jase ali bližnjega gozdička. Pozno poleto sadje, ki je polno vitaminov in mineralov in ki zanj ni potrebno plačati niti centa (čeprav jih seveda lahko tudi kupiš). Robide so tudi tiste, ki kremi podarijo odličen, ravno prav sladek okus ter tako lepo živahno vijoličasto barvo.
Vem za nekaj mest, kjer jih lahko naberem. No, vsaj vedela sem. Najprej so s košnjo za nekaj let uničili enega, nato še drugega. No tisti prvi, za katerega nisem več imela upanja, me je včeraj presenetil. Ne vem kaj me je vleklo tja, na to staro mesto, polno robid. Karkoli je že bilo, sem hvaležna. Ker robidovje se je po nekaj letih spet močno razraslo, na njem pa je bilo polno sladkih sočnih sadežev.
Zanimivo pri robidah je (in to je pravzaprav dobra stvar), da nikoli ne dozorijo vse hkrati. Medtem ko so ene že tako zrele, da se jih samo dotaneš pa ostanejo v roki (in takšne so ravno prav zrele!), so druge še povsem nezrele. Nič hudega, pač počakaš nekaj dni in znova lahko nabereš novo posodico supersadežev! Se pa grmički robid med seboj tudi precej razlikujejo. Nekateri plodovi so svetle, sivkasto vijolične barve, drugi temne indigo barve. Nekateri imajo več tistih drobnih, včasih neprijetnih zrnc, potem pa so tu robide, ki teh skorajda nimajo. No takšne so seveda najboljše! Kar pa pri nabiranju robid ni najboljše je to, da si po pridnem nabiranju ‘za nagrado’ ves popraskan. Zdi se mi, da je robida grm z največ trni in ko jih bom šla čez nekaj dni zopet nabirat moram obvezno obleči dolga rokava!
Robidovo kremo sem naložila v ne preveč hrustljavo skorjico. Za podlago lahko uporabiš katerikol recept za presno sladico, če spodnjih sestavin nimaš. Ker sem imela le še nekaj mandljev, sem jih kombinirala z bučnicami in konopljinimi semeni (zadnjič sem bila v ljubljani in sem skočila še v Kalček po olupljena konopljina semena) in ravno zato moja podlaga ni tako trdna. Mi je pa všeč da je takšna! Sploh zato, ker sem si zaželela, da prensa tortica ne bi bila preveč zamrznjena. Zato sem jo odtalila nekoliko bolj kot to naredim navadno (še dodatno pa je za to poskrbela vročina, saj je tortica pridno čakala na mojo zabavo s fotoaparatom). Tako je bila krema bolj, no, kremasta in je na koncu pravzaprav prav lepo sovpadala z nepretrdo skorjico.
Sem pa za to sadno sladico prvič uporabila kokosovo maslo. Ne, to ni trdno kokosovo olje, pač pa maslo, narejeno iz kokosovih kosmičev. V tujini jo precej uporabljajo (od tam tudi ideja za sladico) in pri nas se kokosovo maslo že dobi, a dokaj težko. Kar pa ni težko je to, da ga lahko narediš tudi sam(a). In to povsem enostavno. Pa še veliko veliko ceneje bo! Kako? V zmogljiv mešalnik (z rezili kot pri multipraktiku) vržeš kokos in nato miksaš. Miksaš miksaš in miksaš. Občasno ustaviš, z žlico podrzaš kokos s stranic mešalnika in ponovno miksaš. Vse dokler ne nastane maslo. Preprosto kajne?
Pa še ena malenkost… Naredila sem več kreme kot sem jo potrebovala za moje nizke modelčke. A nič zato, nekaj žličk sem jo pojedla kar takoj, s preostankom pa sem napolnila modelček za sladoledno lučko. V gosto kremo sem zapičila leseno paličico in zdaj v zamrzovalniku čaka, da jo preizkusim. Ti javim, kakšna je bila 😉
Sestavine:
Za dno…
- 35 g mandljev
- 30 g bučnic
- 20 g konopljinih semen (oluščenih)
- ščepec soli
- ščepec cimeta
- 3 datlji (namočeni, da se primerno zmehčajo)
- nekaj kapljic javorjevega sirupa (oz. po potrebi)
Za kremo…
- 125 g robid
- 60 g indijskih oreščkov, namočenih za nekaj ur (lahko tudi čez noč)
- 1 JŽ limetinega soka
- 1 JŽ nastrgane limetine lupinice
- 30 ml javorjevega sirupa
- 1/2 čž prave burbonske vanilije v prahu
- 50 g kokosovega masla (recept nekaj vrstic višje)
- 1 – 2 čž kokosovega olja
Za okras…
- robide
- nastrgana limetina lupinica
druge možnosti (kokos, kakavova zrna, konopljina semena, nasekljane bučnice, mandljevi lističi, sveža meta)
Postopek:
Dno…
Grobo zmiksaj mandlje in bučnice. Nato dodaj konopljina semena, odcejene in grobo sesekljane datlje, sol in cimet in ponovno premiksaj. Zmes se more med prsti zlepiti skupaj, če se ne, dodaj še malce javorjevega sirupa in ponovno premiksaj.
Z zmesjo napolni modelčka za mini pite (ali enega večjega ali manjše – beri spodaj). Zmes dobro pritisno d dno in rob modelčka (lahko si pomagaš z dnom kozarca) in jih postavi v hladilnik.
Krema…
Za kremo nad soparo stopi kokosovo olje ter kokosovo maslo.
V miksarčku na hitro zblendaj namočene, spaknjene ter dobro odcejene indijske oreške. Dodaj robide, limetin sok in lupinico, javorjev sirup in vanilijo ter zmiksaj do gladkega. Počasi dodaja mešanico kokosovega masla in olja ter vse skupaj zmiksaj v gladko vijolično kremo. Razporedi jo med modelčke (če krema ostane pa nekaj vrstic višje).
S kremo napolni modelčke ter postavi v zamrzovalnik da se strdi.
Postrežba…
Preden tortice postrežeš jih rahlo odtali, a serviraj hladne!! Ker ne vsebujejo veliko koskosovega olja, ki se z zamrzovanjem močno strdi, za taljenje ne bo potrebno veliko časa. Previdno odstrani snemljiv obok modelčkov (ali si pomagaj s folijo – beri zgoraj) konec koncev pa poljubno okrašeno sladico lahko postrežeš kar v modelčku.
Če jih odtališ preveč, jih hrani v hladilniku. To sem naredila tudi sama. Prva tortica (ta, na fotografij) je bila že kar malce preveč odtaljena (zaradi vročine in fotkanja 😉 ), tista, ki sem jo do večera hranila v hladilniku, je bila naravnost popolna.
Ne sekiraj se če nimaš manjših modelčkov s snemljivim dnom tako kot jaz! Z istimi sestavinami lahko napolniš silikonske modelčke za muffine (ali običajne, katere obložiš s prozorno kuhinjsko folijo). Namesto modelčka za muffine pravzaprav lahko uporabiš tudi katerokoli drugo manjšo posodo – pravokotno ali kvadratno, najbolje plastično. Tudi to obloži s folijo, ki naj gleda iz posode. Tako boš sladico zlahka vzel(a) iz njenega objema, folijo odstranil(a) in rahlo odtaljeno sladico narezala na poljubno velike rezine.
Pripis…
No, tukaj je! Sladoledna lučka iz prestanka kreme. Z njo sem napolnila modelčke, zamrznjeno lučko vzela iz njega ter oblila s stopljeno temno čokolado. V zamrzovalnik semjo vrnila za toliko časa, da se je čok
olada strdila in vojla, lučka je bila pripravljena. Na fotografiji je še povsem zamrznjena, veliko bolj kremasta in zato slajša je, če jo na sobni temperaturi pustiš, da se rahlo odtali. Super je!
Pozdravljena.
Če sem prav razumela, so te sestavine za dno za dva manjša modelčka.
Približno kolikšen je premer?
Lep dan. Jana
Tako je Jana! Z njmi sem napolnila dva modelčka, premera 10 centimetrov. Kdor bo sladico delal v obliki muffina (kjer s testom lahko nadeva le dno, jih seveda lahko napolni več 😉 Če ostane kaj kreme, se nikar ne sekiraj. Lahko jo preložiš v kozarček, rahlo pohladiš in poješ kar tako – kot dober sadni mousse. Ali pa, kot sem napisala, iz nje narediš sladoledne lučke. Če te na koncu pomočiš še v nekaj stopljene temne čokolade, bodo božanske! 🙂