Rožmarinovi polpeti s porom in belim fižolom

Oh ti poleptki. A niso to ena fina zadevica? Meni so zelo ljubi, zato jih naredim dokaj pogosto. Lahko so mesni, ribji, zelenjavni. Narejeni iz različnih žit, iz stročnic, sira. Z jajcem ali brez. Vse je mogoče! Z okusi, sestavinami in začimbami se pravzaprav lahko svobodno igraš, in če je zmes dovolj kompaktna, da iz nje lahko narediš polpetke, si že na pol poti do zmage 😉

Iz belega fižola sem nekoč še naredila prav luštne iz zelo okusne burerje (klik). Tudi tokrat je osnova fižol, bel, vložen v slanici in pakiran v kozarcu (veliko boljša opcija kot tisti iz pločevinke). Zadnjič sem ga kupila v Kalčku. Pravzaprav sploh ne vem kako se je znašel v košarici. Nisem imela posebnega razloga za nakup oziroma nisem vedela kaj bo pravzaprav nastalo iz njega. A že nekaj časa ga nisem kupila (od stročnic večinoma jem čičeriko in grah, poleti stročji fižol, občasno pa tudi lečo) in tako je odšel z menoj domov. Bo pa vsaj kakšna fino začinjena kremna juha če ne drugega. No, juha ni bila, ta morda pride na vrsto v hladnejših mesecih. Raje sem spekla polpetke. In to ene zelo enostavne in zelo okusne polpete. Takšni s hrustljavi skorjico, ki pa so znotraj še fino kremasti.

Sestavine so seveda drugačne od mojih prejšnjih fižolovih polpetov. So pa enako kot tisti polni rastlinskih beljakovin. Z jajcem, kosmiči in malce polnovredne riževe moke, s svežim, rahlo dušenim mladim porom in fino nasekljanim rožmarinom so zadetek v polno! Dodaten okus, sočnost in svežino jim daje limona – njen sok in njena lupinica.

Naredila sem jih 10. Lahko jih postrežeš kot predjed ali dodatek glavni jedi (v tem primeru bodo trije kar zadostovali), polovica polpet pa zlahka predstavlja glavni obrok za eno osebo. Če jih narediš preveč se ne sekiraj. Še nepečeni v hladilniku zdržijo kar nekaj dni, morda jih lahko celo zamrzneš in te tako rešijo kadar za kuhanje nimaš časa.

Potrebuješ:

• 40 g nasekljanega svežega pora
• 400 g odcejenega vloženega belega fižola
• 1 manjši strok česna
• 60 g ovsenih kosmičev (po potrebi brezglutenskih)
• cca. 40 g polnovredne riževe moke (ali katerekoli druge moke)
• 2 čž drobno nasekljanega svežega rožmarina
• cca. 15 ml limoninega soka
• malce fino nastrgane bio limonine lupinice
• 1 jajce
• sol in poper
• 10 ml avokadovega (ali oljčnega) olja

+ olje za praženje pora in peko polpetov

+ pretlačen avokado, kislo smetano ali grški jogurt, malo pora, sol in poper za ‘po vrh’

Postopek:

Na olju nežno podušiš por, toliko da se zmehča. V mešalnik vržeš odcejen fižol,drobno sesekljan česen, kosmiče, moko, rožmarin. Dodaš razžvrkljano jajce, limonin sok in lupinico ter olje. Soliš in popraš po okusu. Zmiksaš do gladkega (pa tudi če ostane kak večji delček pora ali fižola, nič hudega). Prav je da je zmes rahlo pacljiva, ne pa preveč. Če je tako, lahko dodaš še malce moke, a ne preveč, da polpeti ne bodo presuhi. Za nekaj časa zmes postaviš v hladilnik.

Z navlaženimi rokami oblikuješ polpetke. Ker je zmes rahlo pacljiva, je potrebno pogosto vlažiti roke. Naj dlani ne bodo premokne, navlažene pa vsekakor morajo biti. Zmes stisni skupaj, oblikuj kroglico in jo med dlanmi splošči. Polpetke polagaj na peki papir, da se ne sprimejo na krožnik. Med njimi naj bo malce prostora.

Ponev segrej, dodaj olje in polpete nekaj minut peci na eni strani. Nato jih previdno obrni. Ker so nežni in delikatni, polpeto podložim z mehko silikonsko lopatico, vrhni del pa prekrijem z dlanjo. Nato polpeto obrnem in tako ne uničim njene oblike. Tudi na drugi strani jo peci nekaj minut. Čas peke je odvisna od velikosti oziroma debeline polpet oziroma tega, kako močno zapečene imaš rad(a).

Morda se ti zdi nenavadno, da sem za peko polpetov uporabila avokadovo olje. Seveda ga lahko zamenjaš tudi z oljčnim, a jaz trenutno vsaj za peko prisegam na avokadovega. Dolgo časa sem za pekouporabljala kokosovo (no, še vedno ga), saj je odporno proti visokim temperaturam kar pomeni, da se koristi maščob s peko ne uničijo. Enako je z avokadovim. Na njem lahko pečeš ali cvreš in hkrati še vedno dobiš vse koristne lastnosti olja. Ko pečeš s tem oljem, se okus avokada sploh ne čuti, tako da se ne ustraši prehitro (če seveda avokada ne maraš), je pa izjemno koristno. Vsebuje številne vitamine in minerale, hkrati pa je primerno za nego kože (sploh zrele, proti gubicam 😉 ) To je zdaj že moja tretja steklenička. Vsaki sem ga kupila drugje, vsakič druge blagovne znamke. Ta zadnja, ki jo vidiš tudi na fotografiji je s Kalčka. Olje je seveda ekološko pridelano in hladno stiskano, kar je seveda še dodaten plus.