Verjetno nisem edina, ki se te dni bolj ali manj skriva v senci. Julijski dnevi so namreč postali zelo vroči in nič ne kaže da bo v naslednjih dneh kaj bolje. Večino časa tako preživim (ali bolje rečeno preležim) na ležalniku, z veliko skledo sladoleda in dobro knjigo v rokah. Tako zelo lena sem, da bi včasih še sama sebe najraje brcnila v ‘ta zadnjo’…
Na socialnih omrežjih gledam ljudi ki so ali na morju (grrrrr…) ali pa nekje v hribih (pf! Pa kaj še!) Saj vem, saj vem, tam višje je verjetno prav luštno in zagotovo tudi hladneje, a misel, da bi se navsezgodaj zjutraj podala v hrib? No, to pač ni zame. Svoja jutra raje preživim na domači terasi, kjer je zjutraj res prijetno hladno (verjetno tudi zato, ker navadno vstanem že pred šesto). Privoščim si veliko skodelico kavice (cikorije) z mlečnimi penicami (iz riževo-mandljevega napitka), počasi, z užitkom. Zraven občasno pogrizljam še kak pikotek, ne pa vedno, saj kmalu po kavnem obredu sledi bogat in hranljiv zajtrk. Tako namesto kondicije raje skrbim za vesel in zadovoljen želodček.
Danes sem se zbudila nekaj minut čez pet. Malo sem še poležala, pa ne dolgo, saj iz izkušenj vem, da je zrak tam zunaj veliko boljši. Takoj ko so se odprle trgovine sem skočila po opravkih (sem že povedala da je moj avto brez klime?), da bi se seveda čimprej vrnila v prijetno ohlajen dom. In ravno zato, ker je bilo še dokaj hladno, sem se lotila peke.
V tej vročini? Zakaj pa ne? Po zdaj že vsakodnevnih kremastih sladicah (sladoled!) bi se mi prav prilegel sadni kolač. Odločila sem se za zelo preprost recept, kjer praktično vse sestavine zmešaš, maso preložiš v pekač, jo obložiš s svežim poletnim sadjem, potreseš z drobljencem in za dobre pol ure postaviš v pečico. Med peko ti zaradi vroče pečice seveda ni potrebno biti v kuhinji, le tu pa tam malce poškili če je s kolačem vse OK. Pečen biskvit nato le še ohladiš, razrežeš in že si lahko postrežeš dopoldansko malico. Seveda nekje v senci, z dobro knjigo v rokah 😉
Verjetno si že opazil(a) da se na tej strani nahajajo pretežno brezglutenski recepti, če pa to vseeno niso, so zato vse ostale sestavine precej zdrave. Veganka nisem, pa sem v naslovu vseeno omenila, da je kolač primeren tudi za vse, ki to so oz. ste (brez laktoze, berz jajc). Mleko je namreč nadomestil mandljev napitek, jajca pa namočena lanena semena. Tudi vse ostale sestavine so verjetno precej drugačne od tistih tipičnih.
Zato je, razumljivo, tudi struktura peciva nekoliko drugačna. Kolač je sočen in rahel, to zagotovo, prav poseben okus mu daje pomarančno oljčno olje ter seveda sočno sveže sadje. Po drugi strani pa je morda nekoliko drobljiv. Kar mene sploh ni zmotilo – pozneje sem si kos kolača raje postregla kar v skodelico in pojedla kot običajen sadni drobljenec. Vsake drobtninice bi bilo namreč še kako škoda.
Za moj okus je pecivo morda nekoliko presladko – ali pa se mi je to zdelo zato, ker sem hkrati v želodček pospravila kar 4 kose!? Tudi to sem uspešno rešila. Čez kolač sem prelila nekaj jogurta – in čeprav navadno kupujem kozjega, sem tokrat uporabila mandljevega, ki sem ga pred kratki kupila ‘za probo’. Ker je rahlo grenek je bil idealna izbira sladkemu pecivu.
Sadje, s katerim boš obložil(a) to poletno pecivo je povsem tvoja izbira. A ravno zaradi nekoliko sladkejšega peciva ti priporočam da so vsaj eni izmed sažev rahlo kiselkasti. Maline, robide, črni ribez… Vse to prav lepo preseka sladkobo, hkrati pa kolaču doda še več sočnosti.
Potrebuješ:
Sestavine za kolač…
100 g mletih mandljev- 95 g svetle ajdove moke
- 50 g ovsenih kosmičev (brezglutenskih), zmletih v moko
- 50 g kokosa
- 100 g kokosovega sladkorja
- 1,5 čž bio pecilnega praška
- 1 čž sode bikarbone
- 1 JŽ indijskega trpotca*
- ščepec soli
- 1 čž cimeta
- 1 čž prave burbonske vanilije v prahu
- 25 g mletih lanenih semen (lahko jih zmelješ sam(a))
- 75 ml vode
- 120 ml mandljevega napitka
- 120 ml oljčnega olja**
- 1 JŽ jabolčnega kisa
+ sezonsko sadje (moja izbira: breskve, nektarine in maline – lahko pa se odločiš tudi za marelice, robide ali katerokoli drugo sadje)
*namesto indijskega trpotca lahko uporabiš tapiokino moko, ki prav tako deluje kot vezivo
**uporabila sem oljčno olje Morgan (klik) in sicer takšno, z okusom po pomaranči! Zdelo se mi je, da bo kot nalašč za tole pecivo in mislim, da sem izbrala prav. Kolaču res da prav poseben in zelo, zelo prijeten okus. Seveda lahko izbereš tudi olje z okusom limone (tudi tega imajo) ali pa povsem običajno oljčno olje, ki pa seveda ne bo dalo dodatnega okusa. Sicer pa bi bilo tudi kokosovo verjetno povsem dobra izbira. Če vseeno želiš da ima pecivo malce pomarančnega priokusa, pa predlagam, da namesto v vodi, laneno seme namočiš v sveže iztisnjenem pomarančnem soku. Sama nisem poskusila, mi je ravno prišlo na misel, a se mi zdi dovolj dober predlog 🙂
Sestavine za drobljenec…
- 30 g mandljevih lističev
- 35 g ajdove moke
- 2 JŽ kokosovega sladkorja (cca. 15 – 20 g)
- večji ščep cimeta
- večji ščep mletega kardamoma
- 1 veliko JŽ kokosovega olja (v še nekoliko trši obliki)
Postopek:
Mletemu lanenemu semenu dodaš vodo, premešaš in postaviš na stran.
Pečico segreješ na 180 stopinj Celzija.
V večji skledi zmešaš vse suhe sestavine: ajdovo, mandljevo in ovseno moko, kokos, sladkor, indijski trpotec, pecilni prašek, sodo bikarbono, sol, cimet, vanilijo ter dobro premešaš.*
V manjši skledi zmešaš olje, mleko, kis in želirano mleto laneno seme. Z metlico dobro premešaš, da nastane homogena zmes. Vliješ jo med suhe sestavine in dobro premešaš. Masa mora biti precej gosta podobna tisti, za muffine.
Pekač dobro namastiš ali obložiš s peki papirjem (sama navadno namastim tudi tega). Zmes z žlico napolniš v pekač in enakomerno razporediš po površini. Obložiš s sadjem (večje sadeže pred tem narežeš na tanjše rezine).
V skledici pripraviš posip. Zmešaš vse suhe sestavine, dodaš kokosovo olje (ki ne sme biti tekoče) ter s prsti narediš drobljenec. Razporediš ga po kolaču.
Pecivo pečeš cca 40 – 45 minut. Pečeno je, ko po vbodu z nožem rezilo ostane čisto.
Kolač povsem ohladiš, po želji okrasiš (mandljevi lističi, kokos, listki mete ali melise, užitno cvetje, dodatno sadje…), šele nato ga pazljivo razrežeš.
*suhe sestavine vedno rada prej presejem skozi cedilo, da ni morebitnih grudic in je moka bolj zračna. Presejem tudi sladkor. Kokosov s namreč hitro rad prime v manjše kepice, zato ga z žlico potisnem preko cedila, da se razdrobi.
Glavne sestavine: ajdovo moko, brezglutenske ovsene kosmiče, mlete mandlje in kokos sem kupila v Kalčku. A, pa tudi mandljevo mleko je od tam. Všeč mi je predvsem zato, ker gre res zgolj za mandlje in vodo, brez dodatnih sladkorjev in drugih aditivov. Takšno mandljevo mleko je namreč kar težko dobiti, razen, če ga narediš sam(a).
Pripis: h kolaču se izvrsno poda tudi žlica grškea jogurta (za vegane kokosovega ali mandljevega), še bolje pa kepica vanilijevega sladoleda! 😉