Prigrizki so pri meni nujni. Nikakor ne morem zdržati od zajtrka do kosila ter od kosila do večerje (ne glede na to kako bogat obrok si privoščim). Zato so malice nekaj, s čimer si krajšam čas med glavnimi jedmi. Ja čas, ker pravzaprav, če dobro pomislim, nisem lačna, preprosto navajena sem, da ves čas nekaj grizljam.
Ravno grizljanje je tisto, čemur se ne morem upreti. Hrustljavim popečenim kruhkom, oreščkom ali krekerjem. Te imam še najraje, zato si jih pogosto pripravim sama. Zato ker vemo, da industrijski največkrat niso najbolj zdravi. Za tu pa tam so seveda povsem OK, a č bi z njimi pretiravali, nam telo zagotovo ne bi bilo hvaležno.
Ko gre za krekerje (no, pa ne samo takrat), se rada poigram. Združujem različne moke, kaše, mlete orešče in semena ter seveda začimbe. Eni mojih najljubših so krekerji iz prosene kaše in bučnih semen (klik). Popečena semena so itak zakon! Veliko bolj hrustljava so in njihov okus pride bolj do izraza. Zato si, ravno bučnice na primer, velikokrat popečem (kar na suhi ponvi na nizki temperaturi) in jih potresem po zelo različnih jedeh. Tudi rahlo pražen sezam je odličen.
Tokrat sem za osnovo krekerjev uporabila ravno semena. Ne bučna, ne sezamova, temveč sončnična. Krekerji so pripravljeni zelo hitro (kar je super ko te zgrabi nuja po ‘grizljanju’) pa tudi priprava je enostavna. Ko testo razvaljaš in razrežeš, ga le še premažeš z oljem in potreseš s svojimi najljubšimi dodatki. Sezamom, janeževimi semeni, makom, chia semeni, grobo morsko soljo, mleto papriko ali ščepcem kajenskega popra, pa seveda z različnimi suhimi zelišči… Čisto po svojem okusu. Moj tokratni izbor je bil takšni:
- janeževa semena + grobo mlet črni poper
- mešanica belega črnega sezama
- zeliščna grobo mleta sol (vsebuje delčke suhega paradižnika, rožmarin, origano, baziliko in še enkaj drugih mediteranskih zelišč) + še nekaj dodatnega suhega origana
Ker sem krekerje delalaprvič, sem uporabila manjše količine, ki pa jih bom naslednjič (verjetno že kar jutri, saj je krekerjev seveda že zmanjkalo) podvojila. Končno število hrustljavčkov je odvisno kako debelo razvaljaš testo in kako veliki bodo krekerje. Moji so bili kar tenki, velika pa približno 4,5 x 6 cm. Tako sem dobila 9 krekerjev.
Sestavine:
- 75 g sončničnih semen
- 75 g tapioke
- 2 ščepca soli
- večji ščepec bio pecilnega praška
- cca. 30 ml vode
+ oljčno olje ter semena, začimbe in zelišča za posip
Postopek:
Pečico segrej na 160 stopinj Celzija. Pekač obloži s peki papirjem.
V zmogljiv mešalnik (blender) vrzi 75 g sončničnih semen in jih zmiksaj v moko.
Dodaj tapiokino moko, sol ter pecilni prašek in ponovno na hitro zmiksaj, da se sestavine premešajo. Nato postopoma dodajaj vodo. Miksaj toliko časa, da iz sestavin nastane testena kepa. Preloži jo na krožnik, kjer naj nekaj minut počiva.
Medtem pripravi dva kosa peki papirja. Testeno kepo položi na prvi kos papirja, jo z roko splošči, čeznjo položi drug kos peki papirja ter testo ravaljaj*. Z nožem ga razreži na želene velikosti in oblike. Preloži jih na pekač.
Z naoljenim čopičem jih premaži ter posuj s poljubnim posipom. Peci približno 15 – 20 minut (odvisno od velikosti in debeline krekerjev), med peko pa pladenj enkrat obrni, da se bodo vsi krekerji enakomerno pečeni.
*t.i. valjanje med papirjem
Kaj pa sedaj? Krekeje lahko grizljaš kar tako, jih postrežeš ob kakšni finem namazu (hummusu na primer) ali pa jih razdrobiš po gosti kremni juhici.
Kam po sestavine? No, sončnična semena seveda lahko dobiš povsod, a jaz sem se vseeno odločila, da jih kupim kar v ljubljanskem Kalčku. Tako kot tudi ostale sestavine iz njihove trgovine, so tudi semena ekološko pridelana, kar je zagotovo še dodaten plus. Tam sem kupila tudi bio tapiokino moko. To sicer ni več tako eksotična sestavina in če malo pobrskaš, jo zagotovo najdš tudi v manjšem kraju. A ker tapioka prihaja iz tujine, mi je še toliko bolj pomembno na kakšen način je pridelana. Kaj sploh je tapioka? Gre za tropsko rastlino (ki se pravzaprav imenuje manioka). Uporabljamo jo podobno kot npr. koruzni škrob – za zgoščevanje omak in krem, pri pripravi pudingov. Ker deluje kot vezivo, se pogosto uporablja tudi v brezglutenskih receptih. Precej uporabna zadevica torej 😉
