Recept za češnjev kolač sem dobila od prijateljice, ki ga je našla na eni izmed slovenskih spletnih strani. Z veseljem bi ti zaupala kateri, pa žal ne vem. Zato tudi ne vem kako zelo sem se uspela približati končnemu izgledu peciva, a me to pravzaprav ne zanima. Bolj kot to so mi pomembne sestavine ter seveda okus. Da o tem, kako hitro in enostavno je sladica pripravljena ne izgubljam besed.
Verjame namreč, da so pogosto najbolj preproste stvari najboljše. Ne rečem da se občasno tudi sama ne lotim česa bolj kompliciranega in ja, pogosto se to (pozitivno) pokaže tudi pri okusu. Na srečo pa poznam kar precej zelo enostavnih receptov (pa naj gre za sladice, kosila in večerja), ki resnično ne vzamejo veliko časa in truda, okus pa je vseeno božanski.
Češnje imam seveda zelo rada. Najraje kar same, čeprav so odlične tudi kot dodatek kosmičem (klik), (brezglutenskim ajdovim) palačinkam (klik) ali jogurtu (klik). Tudi češnjeva marmelada, smoothie (klik) ali sladoled so odlični (klik), češnjeva torta je božanska, prav tako muffini in zavitek (z dodatkom jabolkov ali brez). Hrustlajvke so tiste češnje, ki jih imam najraje. Doma imamo dva drevesa. Sicer nista ne vem kako polna, a ravno prav, da se jih lahko najem. Za peciva so navadno boljše tiste temno rdeče, že skoraj črne češnje. So nekoliko bolj sladke in sočne, kar je pri peki peciva velik plus.
Recept, ki ga objavljen je primeren za vse tiste, ki radi dobro in zdravo jeste. Ni veganski (uporabila sem jajca), je pa brez laktoze (brez masla, mleka). Hkrati je brezglutenski (če seveda uporabiš certificirano brezglutensko ovseno moko) in brez sladkorja. Tega naj bi nadomestil med, a sama sem kolač raje sladkala z javorjevim sirupom. Po mojem mennju je veliko slajši in njegova hranila (in ni jih malo!) se pri visoki temperaturi ne uničijo. Žal za med to ne velja. Po mojem mnenju je kolač ravno prav sladek, čeprav bi se hudim sladkosnedom morda zdelo, da temu ni tako. Nič hudega. Malo mletega sladkorja (še bolje ksilitola) na vrhu peciva, pa bo. Sladek bel ‘sneg’ pa sladke dobrote tako ali tako vedno le še polepša.
A, pa še to. Kolač je vsaj po mojem mnenju najboljši še rahlo topel. Je mehak, nežen, rahel. Če vsega ne poješ takoj pa predlagam, da ga hraniš v hladilniku. Tako bo ostal veliko bolj sočen kot na sobni temperaturi, kjer se zna nekoliko izsušiti.
Sestavine:
- 3 jajca
- 75 ml javorjevega sirupa
- 200 ml polnomastnega kokosovega mleka
- 100 g ovsene moke
- 40 g fino mlete kokosove moke
- 30 g tapiokine moke
- 10 g sode bikarbone
- 200 – 225 g razkoščičenih češenj
Postopek:
V skledi zmešaš presajene moke in sodo bikarbono.
Z ročnim mešalnikom penasto vmešaš jajca in javorjev sirup. Dodaš kokosovo mleko in še malo zmiksaš. Nato počasi s kuhalnico vmešaš suhe sestavine. V zmes zs pomočjo žlice počasi vmešaš še češnje in maso vliješ v pekač, obložen s peki papirjem in dobro premazan s kokosovim oljem.
Pecivo pečeš okoli 30 minut v vnaprej ogreti pečici na 175 stopinj Celzija. Kolač je pečen, ko po vbodu z zobotrebcem na njem ni sledu testa. Pecivo pred rezanjem nekoliko ohladiš, najbolje na rešetki. Najboljši je še rahlo topel, skupaj s kepico vanilijevega sladoleda!
