Po letih pečenja zgoj pirinega ali ajdovega kruha, zadnji dve leti na tem področju precej eksperimentiram. Pripravljam kruh iz različnih kombinacij mok, žit, semen, oreškov… Kruh je pač tisti, brez katerega ne morem. Obožujem ga in lahko ga jem kadarkoli. In kjerkoli! Kruh je verjetno eno najbolj hvaležnih jedi, ki jih lahko vzameš s seboj. Pozimi in poleti. Je hiter in zdrav prigrizek, lepo dopolnjuje juhe, pisane solate in je seveda najbojša podlaga za različne sladke in slane namaze. Polnovreden kruh, sploh tak, z dodatki semen in/ali oreščkov (ter morda še kakšnih zeišč) je prav spodobna samostojna malica oziroma prigrizek. Zagotovo boljši kot nekaj iz avtomata 😉
Nekateri imajo raje mehkejše, puhaste vrste kruha, drugi gostejše, bolj ‘konkretne’. Tretjim so všeč dodatno popečeni kruhki (meni na primer!) in toaster je po mojem mnenju eden najboljših kuhinjskih pripomočkov 😉 Rezine kruha sicer ne popečem povsem, iz obeh strani, pač pa samo na eni strani. Všeč mi je, da je kruh topel in hrustljav, na vrhu pa še vedno dovolj mehak, da ga z lahkoto premažem z izbranim namazom.
Večinoma pečem kruh iz brezglutenskih mok. Ne verjamem v kupjene mešance (oziroma jih ne uporabljam), čeprav verjamem, da je to najlažja in najhitrejša izbira. Verjamem tudi, da je zaradi natančne kombinacije mok in na žalost tudi številnih drugih dodatkov, moka pripravljena na peko tudi najbolj delikatnih in nežnih peciv. Ni zabita, je bolj rahla, lepše vzhaja… A vse to me ne gane. Raje kot kupljene mešanice ‘bogvekakšnih’ sestavin, uporabim kombinacijo žitnih mok, ki že po naravi ne vsenujejo glutena (če se za takšen kruh seveda odločim). Navadno sta to ajdova in riževa moka, čeprav sem pekla tudi že z proseno in certificirano brezglutensko ovseno moko. Namesto mok se včasih odločim tudi za cela zrna, torej kaše. Ajdovo, proseno ali pa kvinojo.
Izmed mok, ki gluten vsebujejo se navadno odličim za piro. Je prijetnega, rahlo sladkastega okusa in je v nasprotju z belo prečiščeno pšenično moko, veliko lažje prebavljiva in telesu manj škodljiva. Sem pa v preteklem letu že večkrat jedla kamutov kruh (kupljen, ne moj) in moram reči, da sem nad njim zelo navdušena. No, verjetno so ga spekle profesionalne roke, ki točno vedno, kako se pripravi res dober kruh. Zato sem si vseeno kupila vrečko kamutove moke, ki pa zdaj že več kot mesec dni čaka, da jo uporabim. Bom, obljubim. A danes ne. Danes zjutraj sem imela le uro časa, da se odločim kakšen kruh bom naredila, ga na hitro pripravim in spečem. Potem sem že bila dogovorjena za nedeljsko kavico na sončku, ki se je po včerajšnjem grmenju (in zgolj nekaj kapljah dežja) vseeno prebil izza oblakov.
Kruh je v večini pripravljen iz riževe, z malce ajdove moke (obožujem njen rahlo oreškast okus). V kruh sem zamešala še tapiokino moko, ki je poskrbela, da je brezglutenski kruh bolj prožen in lepše drži skupaj. Ker rada ugriznem v kos kruha s semeni, sem dodala tudi te. Moja današnja izbira so bile sončnice ter nekaj maka in lanu. Vmešala sem jih v zmes, pozneje pa jih nekaj posipala še po vrhu hlebčka. Priprava je zelo zelo enostavna. Moko skupaj z nekaj vzhajalnih sredstev, tekočine in seveda ščepca soli premešaš in preliješ v pekač. Za 45 minut v pečico in to je to. Bolj enostavno res ne gre.
In kaj je najtežje od vsega? Zagotovo čakanje, da se kruh ohladi. Vedno se komaj zadržim da ga ne razrežem prehitro (pa na koncu vseeno pogosto ga). Da zagledam sredico, da poskusim prvo rezino. Še sreča, da me iz moje ‘vikend’ kavice nekaj časa ni bilo nazaj. Tako se je kruh lahko dokončno ohladil in sem ga še preden sem se lotila kuhanja nedeljskega kosila, tudi degustirala. Nastal je kruh s hrustljavo skorjico in nežno, sočno sredico. Ravno zaradi hrustlajvo zapečene skorjice, sem ga rezala previdno in počasi, da se ne bi dobil. Bi ga bilo škoda, saj je res zelo okusen. Pa tako hitro pripravljen. Brez packarije, brez vzhajanja. Semena mu izredno lepo pristajajo, sploh mak se mi zdi lepa popestritev in dobra izbira.
Uporabila sem pekač, velikosti 22 x 10 cm.
Potrebuješ:
- 180 g riževe moke
- 70 g ajdove moke
- 30 g tapiokine moke
- vrečko pecilnega praška iz vinskega kamna
- večji ščep sode bikarbone
- ščep soli
- 245 ml riževega mleka
- 150 ml vode
- 1 JŽ jabolčnega kisa
- 45 g semen (npr. 25 g sončnic, 10 g maka in 10 g lanu)
+ žlico mešanice semen za posip po kruhu (neobvezno)
Postopek:
Pečico segreješ na 175 stopinj Celzija. V skledi zmešaš skozi cedilo presajene moke, sodo bikarbono, sol in semen. Priliješ tekočine (rastlinski napitek, vodo in jabolčni kis). Dobro premešaš in vliješ v pekač, obložen s peki papirjem ter premazan s kokosovim oljem. Prečeš približno 45 minut. Kruh ohladiš na rešetki.
Uf, uf..,že marsikaj sem sprobala in je ratalo, a tale kruhek mi pa ne gre preveč!
Ne vem ali je le napačen dan za peko in vpliv lune, ali pa je z receptom kaj narobe..
Masa je prišla zelo tekoča, a sem mislila, da takšna mora biti, sedaj pa pečem kruh že dve uri in pol in je v sredini še vedno moker, pa tudi sicer ni tako lep, kot tale vaš. Je možno, da je preveč tekočine? Lp Tanja
Hmm… Meni je lepo uspel, čeprav je res malce drugačne strukture. Zagotovo pa ni bil moker, sicer recepta ne bi objavila 😉 MOrda je bilo preveč tekočine, morda drugačna moka, pa tudi pečice se med seboj preceeeej razlikujejo! A verjetno je bil res le vpliv lune -hihihihi… 😉 Kljub neuspelemu poskusu upam, da najdete (še) kakšen recept, ki vam bo pisan na kožo 🙂 Če iščete recept za kruh jih imam na strani kar precej in priznam da sem tega tudi sama delala le enkrat, torej zagotovo ni bil med mojimi najljubšimi – ali pa so mi bili drugi toliko bolj všeč 😉
Super kruh..semena soncnicna, bucna in sezam
Me veseli 😉
Zivjo, se moj feedback: meni je uspel, ampak sem spustila zlicko kisa in vodo, ker bi bil drugace res prevec moker (skoraj kot smuti).
Sem pa spustila tudi tapiokino moko, ker je nimam. Namesto tega sem dodala 30g vec rizeve moke. ?? V glavnem, uspel je. Hvala za recept!
Me veseli, da si našla kombinacijo, ki ti je všeč. Tapioka popije precej vode, zato v mojem primeru zmes ni bila tekoča, je pa res, da sem kruhek pekla le enkrat. Na spletni strani imam par drugih, ki jih pečem pogosteje 🙂