Povsem zadnji trenutek sem se odločila, da za letošnjo veliko noč, tudi jaz spečem potico. Svojo prvo. Potico iz kvašenega testa in ne raznih, bolj pecivu podobnih mini potičk, ki jih za praznike pripravim sicer. Tradicionalna potica je pri nas doma za praznike vedno na mizi in tudi letos je. Vsaj dvakrat letno, za veliko noč in božič. Speče jo mami in ker je to daleč najokusnejša in najbolj sočna orehova potica, vem, da mame verjetno ne bom nikoli prekosila. Zato sem se odločila, da sama poskusim z nekoliko drugačnimi okusi.
Moja čisto prva ‘prava’ potica je veliko bolj zdrava od tradicionalne. Testo sem pripravila iz polnovredne pirine moke, sladkala sem ga z brezovim sladkorjem. Brezov sladkor je danes precej popularen, predvsem zato, ker je praktično brez kalorij. Mene bolj kot to zanimajo druge lastnosti sladil. Na primer to, da omenjeni sladkor ne povzroča hitrega dviga in upada sladkorja v krvi ter ne škoduje zobem. Ker pa je malce manj sladko od običajnega sladkorja, poleg tega pa sem moki za dodala še nekaj grenkega kakava testo ni pretirano sladko, kar mi ob vseh ostalih velikonočnih dobrotah (predvsem velikih količin čokoladnih pirhov in seveda mamine potice) pravzaprav zelo ustreza. Namesto brezovega seveda lahko uporabiš povsem običajen bel sladkor, nekoliko boljši rjavi ali pa morda kokosov sladkor. Nakup brezovega sladila (xylitola) torej v receptu vsekakor ni ključnega pomena. Za nadev sem poleg kristalnega brezovega sladkorja uporabila še javorjev sirup – okus tekočega sladila mi je zelo všeč, poleg tega pa je bila zaradi njega zmes tudi bolj mazljiva. Če javorja ne uporabljaš ali pa ti ni všeč njegov okus – uporabi med, agavin sirup ali preprosto – več kristalnega sladkorja. Za posip po potici seveda priporočam mleti sladkor. Brezovega lahko kupiš tudi v tej obliki. Zelo priročno za piko na i kateremukoli pecivu.
Kar se tiče okusa nadeva… Nikakor se nisem mogla odločiti kakšen naj bo, vedela sem le, da ne bo takšen, ki smo ga vajeni sicer. Poleg orehove se najpogosteje pečejo še makova, pehtranova, lešnikova, kokosova in potratna potica. Orehova je torej že doma, makova se mi zdi nekoliko bolj primerna za konec leta, svežega pehtrana nimam, pa tudi nad okusom nisem preveč navdušena. S potratno je (verjetno) čisto preveč dela. Lešnikova je sicer zelo okusna in čeprav imam tako kot lešnike zelo rada tudi kokos, sem vseeno želela narediti nekaj čisto svojega.
Na koncu je le padla odločitev – nadev bo kombinacija meni ljubih sestavin. Mleti mandlji so poskrbeli za oreščkast okus, za nekaj dodatne strukture pa kuhana prosena kaša, eno najbolj tipičnih slovenskih žit. Za nekoliko bolj eksotičen okus sem vseeno dodala še nekaj kokosa. Ga imam pač rada. Za mazljivost in nekaj beljakovin sem uporabila skuto. Sicer lahko uporabiš katerokoli želiš, osebno prisegam na kozjo albuminsko skuto. Ta je veliko bolj zdrava in lažje prebavljiva od kravje. Sploh albuminska, ki je pripravljena iz sirotke. V nadev sem za sočnost dodala že drobno naribano jabolko, kar sicer pri peki potice ni najbolj običajno. Brez kančka ruma ni šlo, prav tako ne brez cimeta (za moj okus tega nikoli ni preveč) in seveda brez suhega sadja. Poleg svetlih in temnih rozin sem po premazanem testu potresla še meni zelo zelo ljube suhe brusnice.
Sestavine:
Za testo potrebuješ…
- 300 g polnovrdne pirine moke
- 20 g presnega kakava v prahu
- ščep prave burbonske vanilije v prahu
- 50 g brezovega kristalnega sladkorja
- drobno naribano lupinico bio limone
- 7 g instant kvasa
- 125 ml riževo-mandljevega mleka (ali drugega rastlinskega napitka)
- 40 g mehkega, a ne tekočega kokosovega olja
- 45 ml rastlinske smetane (riževe, kokosove, ovsene…)
Za nadev potrebuješ…
- 50 g drobno naribanega kokosa (t.i. kokosove moke)
- 25 g mandljeve moke
- 2 čž cimeta
- 20 g kristalnega brezovega sladkorja
- 25 g prosene kaše
- 150 ml riževo-mandljevega mleka (ali drugega rastlinskega napitka)
- 50 ml rastlinske smetane (riževe, kokosove, ovsene…)
- 150 g kozje albuminske skute
- 30 ml javorjevega sirupa
- kanček ruma
- 1 fino naribano olupljeno srednje sladko jabolko (npr. gala)
- fino naribano lupinico bio pomaranče
- veliko pest mešanega suhega sadja (na primer brusnic, svetlih in temnih rozin)
- sok ene pomaranče
+ nekaj kokosove maščobe za poekač ter premaz potice in mlet brezov sladkor za posip
Opombe:
-izbereš lahko katerikoli rastlinski napitek, sama prisega na kombinacijo riževo-mandljevega znamke Isola. Je proeposto moj najljubši. Kremast, gost in naravno zelo sladek. Brez dodanega sladkorja.
-izbereš lahko katerokoli rastlinsko smetano oz. kremo za kuhanje. Prodajajo jo v tetrapaku, navadno po 200 ml. Jaz sem tokrat izbrala riževo, ker kokosove niso imeli… Sicer bi verjetno izbrala slednjo.
-instant kvas je suhi kvas, ki ga kupiš v vrečkici. čeprav je na voljo povsod, sem se odločila za ekološkega iz trgovine Kalček
-namesto brezovega kristalnega sladkorja lahko izbereš povsem običajen trsni ali bolj zdrav kokosov sladkor
-javorjev sirup lahko nadomestiš z agavo ali cvetličnim medom
– prosene kaše ni nujno prej namočiti. A če ta korak izpustiš, jo res dobro operi in skuhaj v nekoliko več tekočine
-prisegam na kozjo albuminsko skuto, ker je prijetnega in nežnega okusa in verjetno najbolj zdrava oblika mlečnega izdelka. Namesto kozje lahko uporabiš tudi kravjo albuminsko skuto, ki jo je lažje dobiti ali pa povsem običajno skuto. Ker se skute poleg okusa razlikujejo tudi glede maščobe ali vlažnosti, temu ustrezno prilagajaj količino rastlinskega mleka, s katerim jo boš mešal(a)
Postopek:
Kvas zmešaj s polovico toplega rastlinskega mleka in žličko sladkorja. Pusti da vzhaja.
Medtem v skledi zmešaj suhe sestavine: presejeno moko, kakav, sladkor, vanilijo in lupinico limone. V sredini naredi vdolbinico in vanjo zlij kvasec, preostanek mleka, rastlinsko kremo ter razmehčano kokosovo olje. Dobro pregneti in oblikuj testeno kepo. Posodo pokrij s čistim sevetom in pusti da vzhaja približno eno uro.
Za nadev na suhi ponvi rahlo prepraži kokos, da zadiši. Skuto razrahljaj z vilico in vmešaj z 50 ml mleka (več ali manj, odvisno od vlažnosti skute), 30 ml javorjevega sirupa, kanček ruma in nastrgano pomarančno lupinico. V sok pomaranče namoči suho sadje. V 100 ml rastlinskega mleka in 50 ml smetane skuhaj čez noč namočeno in splaknjeno proseno kašo. Kuhaj, dokler tekočina ne povre. Še topli kaši primešaj mlete mandlje, kokos, cimet, sladkor ter pripravljeno skuto. V zmes čim bolj drobno naribaj olupljeno jabolko. Zmes mora biti ravno prav mazljiva, nikakor pa ne preredka. Po potrebi za mazljivost dodaj še malce mleka, sladkega sirupa ali stopljenega kokosovega olja, za gostoto pa kokoso ali mlete mandlje.
Testo na rahlo pomokani površini enakomerno razvaljaj na ne več kot 0,5 cm debelo. Do robu ga premaži z nadevom. Suhemu sadju odlij tekočino ter z njim potresi nadev. Testo tesno zvij v rolado. Krajišča poševno odreži in vstavi v dobro namaščen potičnik. Pusti, da vzhaja še eno uro.
Pečico ogrej na 180 stopinj Celzija. Potico večkrat povsem do dna prebodi z dolgo iglo (npr. pletilko). Rahlo jo premaži s stopljeno kokosovo maščobo. Peci dobre pol ure. Potico vzemi iz pečice jo 15 minut še pusti v modelu, nato pa prevrni na rešetko, kjer naj se popolnoma ohladi. Posladkaj z mletim brezovim sladkorjem in razreži.
A, pa še to… V moji potici ni jajc. Jajca imam sicer zelo rada, a takšen je pač recept. Pojem kar precej jajc – v tem času predvsem v obliki pirhov 🙂 Namesto masla sem uporabila kokosovo olje, namesto mleka in smetane pa riževo-mandljev napitek ter riževo kremo za kuhanje. Ne maram kombinacije mlečnih izdelkov različnih živali v eni jedi, poleg tega pa v trgovini nisem dobila ekoloških, kar se mi pri mlečnih proizvodih zdi precej pomembno. Rastlinska mleka se mi zdijo tudi veliko okusnejša in naravno prijetno sladka, tako da je bila izbira povsem logična. Kljub testu brez mleka in jajc, potica seveda ni veganska. Kar pa lahko postane, če namesto skute uporabiš drugačen nadev…
Z mojo čisto prvo kvašeno potico (sploh prvič sem karkoli delala s kvasom – celo kruh pečem brez njega), sem nadvse zadovoljna. Ravno prav sladka je in zelo sočna. Seveda je vedno prostor za izboljšave. Na primer to, da bi moje xxl brusnice razrezala vsaj na polovico. Kupujem namreč ekološke, v DM-u, ki so sladkane zgolj z jabolčnim sokom. Medtem ko je večinoma prodajajo polovičke suhih brusnic, so v tem paketku celi, precej veliki suhi sadeži, kar mi je sicer super, za potico pa so vseeno nekoliko prevelike.
Potico bom zato zagotovo še pekla. Kolikor pa poznam sama sebe vem, da to ne bo potica po zgornjem receptu, ampak zopet neka čisto nova kombinacija okusov. Pač rada eksperimentiram 😉
3 comments