Nikoli se nisem in ne niti ne bi mogla niti hotela odreči kruhu. Predvsem beli pšenični kruhi so mi v preteklosti povzročili kar nekaj težav in želodčnih bolečin, a namesto da bi se od kruha povsem in za vedno poslovila, sem raje začela peči svojega. Sprva pirinega, kmalu zatem ajdovega. Ker imam kruh tako zelo rada, ne maram pa enoličnosti, sem v zadnjih letih spekla kar nekaj malce bolj posebnih hlebčkov v katere sem dodajala kosmiče, semena, cela žitna zrna, celo oreščke. Veliko receptov za takšne vrste kruha najdeš na tej spletni strani.
Tudi, če si na kakšni izmed diet, se ti kruhu ni potrebno odreči. Lahko spečeš hruh, ki je povsem brez glutena, takšnega brez kvasa ali takšnega, ki ne vsebuje niti ščepca žitne moke. Doma pečeni, polnovredni kruhi, so zdravi in veliko lažje prebavljivi, zaradi svoje, navadno nekoliko bolj goste strukture pa tudi nasitni.
Običajno resda jem domači kruh, ne pa vedno. Tu pa tam ga tudi kupim, saj se je izbira pekovskih izdelkov v zadnjih letih močno povečala. Navadno kupim pirinega (če ga seveda ne spečem sama), zadnje čase pa se močno navdušujem tudi nad kamutovim. Oba sicer vsebujeta gluten, saj sta konec koncev obe žiti stari vrsti pšenice, a je ta telesu veliko prijaznejši kot gluten v povsem prečiščeni beli moki. Na policah bolje založenih trgovin je danes na voljo že ogromno različnih vrst kruha, tudi že precej res kvalitetnih. A ti imajo tudi svojo ceno; poleg tega pa ne morejo nadomestiti vonja po sveže, doma pečenem kruhu, ki s svojim vonjem napolni vsak kotiček kuhinje. tako da osebno še vedno prisegam na domačega 🙂
In zato ti danes zopet ponujam nov recept. Gre za povsem enostaven kruh. Enostaven zaradi skromnega števila sestavin ter zaradi svoje hitre priprave. Pri tej seveda ne štejem na ure, ki so potrebne da zmes počiva, prav tako ne časa pečenja, ker ja, kruh se peče kar nekaj časa. Je pa enostaven tudi zato, ker preprosto zmešaš vse sestavine, nato pa za nekaj minut vključiš strojček, ki bo nekoliko vlažne sestavine lepo in enakomerno zgnetil.
Tale hlebček je, tako kot večina mojih, brezglutenski, pripravljen iz prosene moke, ki jo danes ni več težko dobiti. Proso je eno najbolj bazičnih žit (torej telesa ne zakisa), s številnimi vitamini in minerali, predvsem tistimi, ki skrbijo za lepe in zdrave lase, nohte in kožo.
Kruh brez glutena se zahvaljujoč indijskemu trpotci ne drobi, poleg tega pa mu ta doda še obilico vlaknin ter tako poskrbi za zdravo, zadovoljno črevesje.
Zaradi prosa, se v kruhu zna čutiti rahla genkoba, ki pa z maslenim, medenim, čokoladnim, sadnim ali kakršnimkoli drugi namazom hitro izveni.
Sestavine:
- 300 g prosene moke
- 350 ml vode
- 10 g indijskega trpotca
- 20 ml oljčnega olja
- 1 vrečka vinskega kamna
- večji ščep soli
Postopek:
Indijski trpotec zamešaš v polovico vode. V skledi zmešaš moko z vinskim kamnom in soljo. Priliješ olje, v vodo vmešan trpotec in še drugo polovico vode. V mikserčku z metlico za kruh testo približno 10 minut mešaš.
Pekač* obložiš s peki papirjem ter premažeš z maščobo. Vanj nadevaš testo in pustiš stati vsaj nekaj ur, lahko tudi čez noč. Pekač ohlapno pokriješ z alu folijo. Kruh daš v pečico, temperaturo nastaviš na 225 stopinj in pečeš slabo uro. Nato odstraniš folijo in pečeš še nadaljih 10 minut.
S pomočjo peki papirja pečen hlebček prestaviš na rešetko in pred rezanjem popolnoma ohladiš.
*za orientacijo… moj pekač meri 22,5 x 8 cm
Svoje prve kose prosenega kuha sem pojedla ‘le’ z maslenim premazom (pozneje sem mu dodala še domači med ki ravno zaradi rahle prosene grenkobe ne deluje presladko), zraven pa sem si privoščila kozarček mehurčaste pijače.
In če ti je čudno kako to, da se na moji strani, kjer domujejo sicer zdravi recepti in nasveti kar naenkrat pojavila Cola, naj ti povem, da tale steklenička ravno to tudi je. Zdrava različica Cocte ali Coca cole kot jo poznamo sicer. Podjetje Fentimas iz Velike Britanije namreč že več kot 100 let izdeluje napitek po originalnem, lekarniškem receptu za naravno fermentirano Colo, v kateri so združene le najboljše naravne sestavine in sedaj se jo dobi tudi pri nas. Prikupni majhni steklenički mehurčaste pijače se zato preprosto nisem mogla upreti in se tako ‘pocrkljati’ s Cocto pravega, polnega okusa. Sem pa poleg originalne preizkusila tudi Colo z okusom češnje (zelo dobra!) od istega podjetja pa nabavila še Ginger beer – brezalkoholno, prav tako mehurčkasto in hkrati osvežilno pijačo s precej močnim okusom ingverja (logično 😉 ), ki je do sedaj še nisem nikoli imela možnost preizkusiti. Oba izdelka (skupaj z mnogimi drugimi zanimivimi napitki) najdeš tukaj – klik.
Meni kruh noce vzhajat,dvakrat sem delala maso,pa mi ni uspelo.
Lp
O? Škoda, morda ni prava moka – prosene so si med seboj zelo različne glede na grobost in svežino mletja. Morda pa vam tale preprosto le ni usojen 😉 Upam da v poplavi številnih drugih najdete kakšnega po svojem okusu. Meni prosen zagotovo ni najljubši, pa imam sicer proso zelo rada 😉 Je tudi edini, ki sem ga pekla zgolj enkrat. Nekaj drugih pa je stalno na meniju 😉 Vsekakor še naprej uživajte v kuhanju 😉 Pozdravček, K.
Pozdravljeni, hvala za recept. 🙂
Mene pa zanima, kje kupite vinski kamen.
Lep pozdrav
Špela
Zivjo! Imajo ga skoraj povsod. V sparu (njihova znamka nature pur), mercatorju, muellerju… Jaz ga navadno kupim v DM-u, kjer imajo komplet, mislim da štirih vrečk in ker nikoli ne porabm cele naenkrat, ga imam za kar nekaj časa. Cena je pa okoli enega evra 🙂
Se peče na ventilaciji in normalno? Hvala.
Živjo. Sva že prek Instagrama, kajne? 😉