V tujini je poleg banininega (moj recept zanj najdeš tukaj: klik), čedalje bolj priljubljen ‘zucchini bread’ oz. bučkin kruh. Vsaj tako se mi zdi, saj pogosto naletim na kakšnega izmed receptov. Večinoma je to običajen kruh, pač z dodatkom naribanih poletnih bučk. Posebnost je ta, da je takšen kruh v večini primerov sladek in ne slan, na kar bi vsak najprej pomislil…
Tako kot vedno in povsod pa seveda obstajajo številne različice. In tudi pri tovrstnem kruhu je tako. Nekateri v zmes poleg bučk dodajajo banane, pripravljajo čokoladni bučni kruh, bučni kruh z dodatkom orehov… Za sladilo se najpogosteje uporablja med, agavin sirup ali javorjev sirup, čeprav se tisti, ki ne dajo toliko na zdravo prehrano, usporabijo kar običajen kristalni sladkor. Če je bučkin kruh brezglutenski je v njem tudi precej jajc in maščobe:rastlinskega olja, masla ali kokosovega olja.
Pa sem poskusila še jaz. Naredila sem svoj prvi sladki bučni kruh. Dolgo sem premišljevala katere sestavine bi uporabila in če povem po pravici primerjala kar nekaj različnih receptov. Moje ‘zahteve’ so bile naslednje: moj ne bo vseboval banane (ker pač ne maram kombinirati sadja in zelenjave), ne bo čokoladni (ker čokolade že tako ali tako pojem dovolj), bo brez glutena (in praktično brez žitne moke), namesto masla bom uporabila kokosovo olje (čeprav proti maslu nimam popolnoma nič- še več, pozneje sem kruh jedla ravno z maslom – na debelo premazanim na popečenih rezinah), sladek pa bo, a seveda ne zaradi sladkorja (namesto njega sem se odločila za javorjev sirup, ki ga tudi sicer najpogosteje uporabljam).
Zmes za kruh je pripravljena v le nekaj minutah, je pa peka zato nekoliko daljša. Pripravila sem ga v pekaču dimenzije 7 x 20 cm. Pozneje sem ugotovila, da bi bilo bolje, če bi uporabila večjega – resda bi bile rezine kruha nižje, a bi se tako tudi hitreje spekel. Na pogled so moje rezine v sredini še nekoliko surove, a temu vsekakor ni tako. Mišljeno in prav je, da je tako. Znotraj gost, a hkrati sočen, na zunaj pa prijetno hrustljav.
Z rezultatom sem zadovoljna, čeprav bučkin kruh vseeno ni eden izmed mojih najljubših (v arhivu se skriva kar nekaj takšnih, ki jih redno pečem, saj so resnično po mojem okusu). Je pa vsekakor zanimiva sprememba in idealen način kako v kos vsakdanje hrane vtihotapiti nekaj zelenjave 😉 Je precej sladek in najboljši, ko so posamezne rezine kruha še dodatno popečene v toasterju, nato pa na debelo premazane s surovim maslom (ali kakšnim sladkim namazom). Takšen kruh je tudi precej nasiten. Sama sem ga narezala na približno centimet in pol debele rezine, saj se mi zdi da se takšne vrste kruha, ki že rahlo spominjajo na pecivo režena malce bolj konkretno. Tako kot tudi bananin kruh, ki sem ga pripravila lani (klik) – mmm, saj res, tega moram obvezno ponoviti! Štirje kosi v toasterju popečenega, še toplega bučkinega kruha z maslom in maslce dodatnega javorjevega sirupa, so me tako dodobra nasitili za kar nekaj ur (kar se sicer redko zgodi 😉 )
Sestavine:
- dve manjši cukini bučki (ali ena večja)
- 200 g mandljeve moke*
- 150 g sezamove moke*
- 55 ml javorjevega sirupa
- 3 jajca
- 2 JŽ kokosovega olja
- 1 čž cimeta
- 1 čž burbonske vanilije v prahu
- 1 čž sode bikarbone
- nekaj kapljic limone
- ščep sol
*Uporabila sem razmaščeno mandljevo moko in sezamovo moko znamke Sukrin. Sezamova moka je tako kot mandljeva polna beljakovin in ne vsebuje glutena. Pri peki se obedve obnašata približno enako. Če torej te moke nimaš ali sezama porda ne prenašaš, lahko kruh pripraviš zgolj iz mandljeve moke.
Postopek:
V skledici razžvrkljaš jajca, dodaš javorjev sirup in stopljeno kokosovo olje.
Moki zmešaš z začimbami in soljo. Dodaš sodo bikarbono in nekaj kapljic limone, vliješ mokre sestavine in vse skupaj dobro premešaš (lahko si pomagaš z ročnim električnim mešalnikom). V skledo naribaš bučko in še enkrat dobro premešaš.
Namastiš ustrezen pekač in vanj pretreseš dokaj gosto zmes za kruh. Z hrbtno stranjo žlice jo potlačiš in poravnaš (lahko si pomagaš tudi tako, da čez zmes postaviš kos peki papirja in z kruh z dlanjo poravnaš, nakar papir seveda odstraniš). Čez pekač daš kos aluminijaste folije (a naj se le-ta ne dotika kruha). To bo preprečilo, da se bo vrh kruha preveč zapekel. Pekač postaviš v vnaprej ogreto pečico in pečeš dobro uro na 175 stopinjah, oziroma dokler nož, ki ga zapičiš v kruh ni skoraj suh. Nekje proti koncu pečenja foliju odtraniš.
