Ker je kruh nekaj, kar jem vsak dan je tu pa tam čas, da preizkusim kaj novega, s čimer rezine kruha obložim. Ne maram enoličnosti in čeprav imam na zalogi kar precej okusnih kombinacij, tako sladkih kot slanih, vseeno rada poskusim še kaj novega.
Pri namazih je tako – umetnih ‘čokoladnih’ ne kupujem, raje naredim svojega (moj najljubši še vedno ostaja tale – klik). Tudi marmelado kupim redko, tudi tukaj raje naredim svojo, pa čeprav večinoma ni tako obstojna kot kupljena, saj se največkrat odločim kar za hitre varijante pokuhanega in spasiranega sadja s sladilom, kakšno začimbico in občasno chia semeni za dodatno zgostitev (primer – klik). Tudi če so takšne marmelade dobre le teden dni, nič zato, itak vse lepo sproti pojem 😉 Za hitro sladko varijanto maslo preprosto premažem z marmelado ali pa obložim kar s rezinami svežega sadja, pozimi imam rada tudi med, ki ga velikokrat pred mazanjem premešam z nekaj cimeta in ingverja v prahu. Občasno pa maslo le potresem s kakavom v prahu in prelijem z nekaj kapljicami medu ali javorjevega sirupa. Tako kot sem delala ko sem bila še majhna.
Kar se tiče slanih namazov: paštet ne jem, ko zraste prvi čemaž naredim čemažev namaz (klik), maslo pa resnično obožujem in ga jem čez celo leto, tudi v kombinaciji s slanimi okusi. Rezine z maslom vedno premažem na debelo, nikoli ga ne le ‘obrišem’ ob kos kruha, tako kot počno nekateri. Včasih je dovolj že samo to. Maslo ter polnovreden, doma pečen kruh (veliko receptov najdeš na moji strani). Poleti maslo rada obložim z rezinami svežega paradižnika, ga dobro posolim, popram, dodam kakšen listek sveže bazilike in to je vse. Pravi poletni zajtrk.
Potem je tukaj avokado. Pretlačen je hiter in zdrav namaz. Lahko zasije kot glavna zvezda, še boljši pa je v kombinaciji z drugimi sestavinami. Ker se enako dobro kot s sladimi združuje s slanimi okusi, je zopet odvisno le od trenutne želje. Avokado premešam s sladilom in mu dodam rezine svežih fig, pa kakšno malino, robido ali borovnico. Iz avokada lahko narediš krasen čokoladni namaz. Avokado, poljubno tekoče sladilo, surov kakav. Lahko tudi dobro zrela pretlačena banana. Vse skupaj zmiksaš, po želji dodaš še ščep vanilije v prahu.
Avokado pa je krasen tudi ko gre za slane kruhke. Tudi v tem primeru ga največkrat pretlačim ter zmešam s soljo, kapljico limone in kakšno suho začimbico, na primer origanom. Obložim ga s paradižnikom, včasih pa s tenko narezanimi svežimi kumaricami. Nekaj svežih zelišč (bazilike, origana, timijana, drobnjaka…), čez vse skupaj potresem še rahlo pražena bučna semena. Če imam srečo in imam doma ravno kozjo albuminsko skuto ali kakšno rezino kozjega sira, tudi dodam še to. Albuminsko skuto, če je tista trša (obstajata namreč takšna ali pa zdrobljena) premažem z oljčkom, povaljam v svežem nasekljanem rožmarinu in na hitro popečem na ponvici ter položim na avokado. Odlično! A, pa še to: za dodatno slanost se lepo podajo tudi temne, kalamata olive. Avokadov namaz je enkraten tudi v kombinaciji s kuhano, ohlajeno rdečo peso in potresen z nadrobljeno feto. Ena najbolj priljubljenih kombinacij je kombinacija kruha, avokada (kot namaza ali zgolj v obliki rezin) skupaj z jajčkom. Kako tudi ne, saj je res okusna! Pa naj bo to jajce na oko, poširano, mehko ali trdo kuhano jajce. Resnično nekaj najboljšega!
Mlečni namazi pri meni izgledajo precej preprosto – navadno je to kozja skuta (najraje imam albuminsko), premešana s suhimi zelišči, soljo in poprom. Včasih ji dodam kanček limone, drugič žlico jogurta (odvisno od gostote skute). Ter kanček olivnega olja. Med skuto tu pa tam nasekljam še nekaj oliv, če pa se v hladilniku znajdejo še na soncu sušeni vloženi paradižniki uporabim tudi te.Tudi feta je primerna za namaze, ker pa je sama po sebi precej slana, je dobro, da jo oblažiš z bolj sladko zelenjavo in iz nje na primer pripraviš korenčkov namaz (klik).
Če si vegi lahko narediš namaz iz oreščkov ali iz semen. Preprosto zmiksaš jih (še bolje če jih prej namočiš, da se zmehčajo in povečajo svojo hranilnost, namočeni pa niso le lažji za prebava temveč tudi za ‘obdelavo’, sploh če nimaš močno zmogljivega mešalnika), dodaš bodisi sol, začimbe in zelišče za slano varijanto ali sladilo, cimet, vanilijo… za sladko. Odličen je mandljev namaz ali namaz iz indijskih oreščkov (že tale bi bil enkraten na kruhu – klik), že dolgo dolgo nazaj sem naredila sončničnega (klik), namaza iz bučnic pa še nisem delala, a ga zagotovo kmalu bom, saj ta temno zelena semena naravnost obožujem!
In ko smo že pri semenih: sezam! Sezam je, mimogrede, eden najboljših virov kalcija. In morda je tudi to razlog da sem pred leti, ko mi je tega minerala primanjkovalo začela uporabljati tahini. Tahini je namreč ravno to in nič drugega. Namaz iz zmiksanih sezamovih semen, oluščenih (svetel) ali neoluščeni (temen tahini). Gosta pasta je sama po sebi za nekatere, ki tega niso vajeni, precej intenzivnega okusa, a za malo, res malo ‘popravkov’ se lahko spremeni v 1001 okusen način za uporabo. Pri meni je na jedilniku redno. Iz njega pripravljam razne polivke (za solate, pečeno zelenjavo kot so jesenske buče in sladki krompir, pa tudi testenine in raznorazne rižote) ter sladke ter slane namaze. Tahini je namreč tudi osnovna sestavina hummusa – priljubljenega namaza iz čičerike. Opažam, da nisem edina, ki je absolutno nora nanj. Hummus je izredno popularen in tudi tega lahko ješ na kruhu, ali pa vanj pomakaš krekerje, zelenjavo, s hummusom premažeš slane palačinke, tortilje, ga uporabiš na pici namesto paradižnikove mezge in še in še…
Hummus pravzaprav lahko narediš iz katerekoli stročnice. Čeprav je čičirikin še vedno najboljši (za popestritev mu vsakič lahko dodaš še kakšno novo začimbico), je enako dober tudi tisti iz graha ali belega fižola.
Fižolov namaz je tudi tisti, ki ti ga ‘serviram’ tokrat. Nisem uporabila rjavega, niti belega temveč poseben, droben mungo ‘fižol’. Mungo je pravzaprav zelo hranljiva, lahko prebavljiva vrsta leče ter edina stročnica, ki ne napenja. Morda je ravno zato primerna za vse, ki se na večjo količino stročnic šele navajajo. Sicer so ti mali fižolčki (oz. leča) zelene barve, oluščene polovičke munga imenovane mung dal pa živo rumene. Kuhane so dokaj hitro (sploh če jih prej namočiš) in so tako kot vse ostale stročnice so polne beljakovin. Hummusi so ravno zaradi stročnic odlična jed za vegane in vegetarijance, ki vedno znova iščejo vir dodatnih beljakovin.
Sestavine:
- 75 g surovega mung fižola (polovičk, ne celega zrnja – klik)
- 1 strok drobno sesekljanega česna ali večji ščep česna v prahu
- 45 g svetlega tahinija*
- 45 ml limoninega soka
- 1 čž soli
- ščešec popra (neobvezno)
- 1/2 čž kurkume
- 1/2 čž mlete kumine
- cca. 100 ml vode
Postopek:
Polovičke mung dal fižola čez noč namočiš v v zadostni količini vode. Naslednji dan dobro spereš skuhaš do mehkega. Kuhan in odcejen fižolček v mešalniku zmiksaš skupaj z ostalimi sestavinami. Vodo dodajaš postopoma. Namaz naj bo gost, tekočine le toliko, da lahko zmiksaš povsem gladek namaz. Poskusiš in prilagodiš svojemu okusu. Po želji dodaš več limone, soli, popra ali česna.
Namaz okrasiš z nekaj dodatne mlete kumine ter svežimi zelišči.
Ponudiš ob svežem ali popečenm kruhu, krekerjih, zelenjavi ali prilogi raznim rižotam, testeninam, slanim palačinkam ali tortiljam…
Namaz se v hladilniku obdrži kar nekaj časa. Koliko dni ne vem, saj sem ga sama polovico pojedla takoj, drugo polovico pa že takoj naslednji dan. A kar je v njem kar nekaj konzervansov (maščobni tahini, limona in sol) mislim, da ga lahko hhraniš kar lepo število dni.
Takšen namaz je lepa popestritev in okusna alternativa mesu, ribam in mlečnim izdelkom. Tudi če vse našteto z veseljem ješ, hummus lahko postane del tvoje prehrane. Če ti je tisti tradicionalni, ‘čičirikin’ všeč, je čas, da poskusiš še z nečim novim… Jaz sem se tokrat prvič odločila za mung in ni mi žal. Pa še tako lepe, sončne barve – zdaj ko se poletje poslavlja, nebo pa postaja vedno bolj sivo, bo nekaj sonca vsaj na mojem krožniku 😉
*prisegam na svetel tahini znamke Sunita, ki sem ga tokrat kupila v Kalčku
2 comments