Hrustljavi proseni krekerji z bučnimi semeni

Vedno sem rada ‘grickala’. Ko sem bila mlajša sem imela obdobje, ko sem si skoraj vsak dan privoščila mešanico slanega peciva. Saj veš, tistega z raznimi slanimi krekerji v obliki krogcev, kvadratkov, ribic, pomešanih z majhnimi slanimi presticami. Teh sedaj ne vem jem, kar pa ne pomeni, da sem se grickanju odrekla. Nikakor ne, le zamenjala sem ga za bolj zdrave prigrizke.

Oreščki in semena so zato vedno v moji shrambi (kolikor časa pač uspejo zdržati tam), včasih si kupim kakšne zdrave krekerje (pirini s sezamom iz DM-a so super), tu pa tam pa se lotim in jih naredim tudi sama. Ne vem sicer zakaj ne večkrat, saj je njihova priprava vedno zelo enostavna, pečeni pa so še preden lahko pomijem posodo in očistim delovni pult 😉

Nekaj receptov za krekerje, ki sem jih naredila že, uf, zelo dolgo časa nazaj (da se komajda še spomnim kakšnega okusa so bili, zato bi bil čas, da tiste recepte tudi sama ponovim) te čakajo na koncu objave.

Tokrat pa sem pripravila zelo enostavne, pa vendar zelo okusne in kar je najpomembneje – hrustljave, krhke in zdrave rahlo slane krekerje iz prosene kaše in bučnih semen. Dveh izmed moojih najljubših sestavin. Priznam, polovico sem jih pohrustala takoj, še tople, skupaj z namazom iz kozje skute, oljčnega olja in suhega origana, ki sem jih na hitro zmešala za na moje na novo pripravljene hrustljave kruhke. Nekaj sem jih vseeno pustila da so se dodobra ohladili, pa tudi zato, da sem jih pozneje lahko fotografirala in jih objavila tukaj, v mojem spletnem kuharskem zvezku 😉

Pa še to: vem, krekerji so navadno zelo tanki, vsaj tako si jih predstavljam. tako da so to bolj kot ne že fino hrustljavi ‘kruhki’ 🙂 Seveda jih lahko razvaljaš na tanjše, ampak meni so takši veliko bolj okusnejši. rada zagrizem vanje, poleg tega pa so dovolj močni, a zdržijo tudi, če so obloženi ali premazani s kakšnim okusnim namazom.

Sestavine:

• 100 g prosene kaše
• 75 mletih bučnih semen
• 15 ml olja (kokosovega ali oljčnega)
• žlička vode (po potrebi)
• 1 čž vinskega kamna (lahko tudi bio pecilnega praška)
• ščep soli

Po želji lahko v zmes sodaš še ščep suhih zelišč (origana, timijana, bazilike… ali mešanico večih).

Priprava:

Proseno kašo dobro speri in čez noč namoči v vodi, ki si ji dodal(a) nekaj kapljic limone.

Bučna semena zmiksaj v moko, pečico pa ogrej na 180 stopinj Celzija.

Čez noč namočeno proso dobro speri in odcedi. Skupaj z oljem ga v zmogljivem mešalniku zmiksaj v gosto zmes. Če se ti zdi pregosto lahko dodaš malce vode, a z njo nikar ne pretiravaj. Maso preloži v skledo, dodaj mlete bučnice, vinski kamen in sol.

Z rokami pregneti, testo rahlo plošči med rokami in položi med dva peki papirja. Razvaljaj ga na nekje 0.5 cm debeline, odstrani zgornji papir in testo razreži na želeno obliko (pravokotniki, kvadrati, trikotniki) in peci približno 20 minut v vnaprej ogreti pečici.

Rahlo ohladi preden poskusiš prvega, potem pa le počakaj da se dodobra ohladijo 😉

Glavni sestavini sta torej proso in bučnice. Te zanima nekaj hitrih prednosti za uživanje teh dveh sestavin?

Prosena kaša je eno izmed redkih (če ne edino) žito, ki v telesu deluje alkalno, torej ga ne zakisa in je tudi zato eno najprimernejših žit za občutljive želodčke. Uspešno čisti črevesje oz. uravnava črevesno floro, saj pospešeno odvaja vodo iz telesa ter tako raztruplja telo. Vsebuje veliko kalcija, železa in fosforja, ki ga med drugim potrebuješ za zdrave in močne zobe ter ogromno količino silicija, ki ga v drugih žitih ni. Tega bodo veseli tako lasje in nohti kot tudi koža, saj je naravno zdravilo proti različnim kožnim težavam. Vsebuje veliko B vitamina, dokazano izboljšuje vid, pa tudi spomin. Zavira tvorbo žolčnih kamnov ter preprečuje bolezni ožilja ter deluje kot naravni antibiotik. Proso ni le hidratno živilo, v njem je tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin. To je pomembno predvsem za vegane in vse, ki se izogibaju uživanju mesa. Proso ne vsebuje gletena, zato ga brez skrbi lahko uživajo celiakaši ter vsi, ki se glutenu izogibajo. Le še manjše opozorilo: proseno kašo pred uporabo res dobro speri, saj vsebuje t.i. saponine, ki radi zagrenijo, poleg tega pa nekaterim lahko povzročajo manjše želodčne težave.

Uporaba? Namesto kosmičev za topel zajtrk – lahko le v toplem mleku ali pa kot zakuho v jabolčni čežani (skupaj z nekaj suhimi brusnicami, cimetom ter mešanico oreškov je enkraten topel zimski zajtrk); poleti hladno kašo zamešaj v jogurt, dodaj še sveže sadje (banano, jagodičevje…), vse skupaj potresi z nekaj nasekljane temne čokolade ter prelij z žličko medu. Proso služi kot zakuha v enolončnice ali kremne juhe, je fina in zdrava podlaga za pico, slano pito ali sladico, s kašo lahko obogatiš tudi kruh ali piškote, z njo nadomestiš riž pri pripravi rižote ali pa narediš okusne in zdrave polepte. Seveda obstaja tudi prosena moka – torej mleto proso. Moko lahko tako uporabiš kot gostilo ter pri pripravi vseh pečenih dobrot, a vedno v kombinaciji z glutenskimi mokami, sicer končen rezultat zaradi drobljivosti ne bo zadovoljiv. Veliko idej za uporabo prosene kaše lahko najdeš tudi na tem blogu. V pomoč ti naj bo iskalnik na desni strani.

Bučnice niso le okusen in hrustljav prigrizek. Polne so beljakovin, vitaminov, npr. vitamina E, ki je odličen za kožo, nohte in lase ter mineralov- magnezija, cinka, bakra in železa. Pomagajo v boju proti depresiji, znižujejo slab holesterol, delujejo antivirusno ter zavirajo rast bakterij.

Uporaba? Sploh popečene so nadvse okusne. Uporabi jih kot posip po solatah, testeninah, rižotah, iz njih pripravi zeliščni pesto za razne omake in prelive, zmlete lahko nadomestijo del peke pri slanih ali sladkih receptih, cele pa so odličen dodatek doma pečenemu kruhu ali jutranjim kosmičem. Seveda pa so odličen tudi kot le zdrav samostojni prigrizek- skupaj z drugimi semeni, oreščki, rahlo popečenem kokosovem čipsu in suhim sadjem, pa še toliko boljši. Tudi sama bučnice redno uporabljam. Kako? V vseh ravnokar zapisanih primerih. Nanje boš zato naletel(a) v številnih receptih, ki jih najdeš na tej strani.

Krekerji so odlični že sami, kar tako, za hitri prigrizek med obroki ali (pri meni obvezno) večerno grickanje. Seveda pa so uporabni še na ogromno različnih načinov. Skupaj s kakšnim finim sirnim namazom, razdrobljeni po solati ali na vrhu kremne juhe (v obeh primerih namesto kruhovih krutonov), ponudiš pa jih lahko tudi kot aperativ, skupaj s sirno ploščo in domačimi suhomesnatimi narezki.

Iščeš recepte za krekerje iz drugih sestavin? Tri različne slane verzije najdeš tukaj (klik), eno sladko slano pa še tukaj (klik). Vsi štirje, prav tako pa današnji proseni, so brez glutena.