Pred časom sem si v slaščičarni naročila tiramisu. Običajno ta ne bi bila moja prva izbira, saj načeloma kremaste sladice niso moje najljubše. Da me prepričajo, mora biti vsaj na dnu ali po vrhu nekaj hrustljavega. Tiramisu pa sem takrat izbrala zato, ker je bila ostala ponudba tortic veliko manj privlačna.
Na žalost nisem sedela v eni izmed boljših slaščičarn, ki ponujajo tudi nekoliko bolj zdrave opcije sladic. Tu so prevladovale takšne, iz verjetno najbolj cenenih sestavin. Čeprav proti občasnim prehrambenim prekrškom nimam popolnoma nič (če v 90% ješ zdravo, potem res ni razloga za paniko), pa so se mi torte v vitrini vseeno zdele vse preveč umetne. Tiramisu po drugi strani, je izgledal mamljivo. In čeprav (menda) tudi sama naredim zelo dobrega (recepta na tej strani (še) ni), priznam, da je bil ta v lokalni slaščičarnici odličen – ali pa mi je tako zelo prijal? 😉
Ob ‘basanju z nezdravim cukrom’ sem premišljevala o drugačnih sladicah. Z veseljem si namreč privoščim kaj sladkega, predvsem, če je tisto sladko hkrati tudi zdravo. Ni namreč potrebno, da bi se to dvoje izključevalo – nasprotno – veliko zelo zdravih sladic je nadvse okusnih ter zelo zelo (in naravno) sladkih.
Sama nisem strokovnjakinja v pripravi presnih sladic, veliko raje jih pečem (takšne so mi tudi bolj všeč), vseeno pa tu in tam naredim kakšno povsem brez uporabe pečice. Poleti so to sladoledi, pozimi razne kremaste pudinge (navadno na osnovi avokada in/ali banane), no, pa tudi razne tortice se najdejo vmes. Kar pobrskaj malo po strani in zagotovo naletiš na nekaj receptov 😉
Kmalu po odhodu iz slaščičarne je padla odločitev – ali bolj kot ne, mini izziv – za valentinovo bom naredila tiramisu! Ne tistega, klasičnega, po že preverjenem receptu, ampak povsem drugačno različico tiramisuja. Takšno, ki bo brez glutena, mlečnih izdelkov, jajc in belega sladkorja. Tiramisu, pri katerem ne bom uporabila že kupljenih piškotov in je tudi zato zagotovo povsem presen, hkrati pa seveda veganski. In ker nisem velika ljubiteljica tofuja – ki je eden najpogostejših ‘skrivnih’ sestavin presnih tiramisujev- v svojem receptu ne bom uporabila niti tega. Tako kot tudi nikakršnih nenavadnih sestavin, ki še poskrbijo za čvrsto kremo (razni geli iz alg ali mahu, želatina ali licitin…). Sem pa uporabila nekaj indijskega trpotca, za vsak slučaj. Tudi ta poskrbi za bolj čvrsto kremo in je uporaben vsakokrat kadar je krema preredka.
Takšna je bila torej moja odločitev in ker je valentinovo tik pred vrati, sem se peke (ups, miksanja) lotila že kar čez vikend. V Kalčku sem kupila ekološke indijske oreščke, nesladkano mandljevo mleko, pravo vanilijo v prahu ter kakav. Ostale sestavine sem že imela doma. Kokosovo olje imam tako ali tako vedno na zalogi, orehi so domači, le natreti jih je bilo potrebno, za nekaj instant kave pa sem prosila sestro (in dobila kar celo embalažo, saj kave tako ali tako ne uporablja več).
A, pa še to – zakaj tiramisu ravno za valentinovo? Tiramisu, ki je v originalu italijanska sladica s piškoti, smetano, mascarponejem, kavo in seveda kakavom, v prevodu pomeni “pick me up”, “cheer me up” ali “lift me up”, kar namiguje na to, da te prebudi, razvedri in no, spravi v ‘razpoloženje’. Kavno smetanova sladica s kakavom naj bi bila namreč tudi afrodizijak in je zato zagotovo pravi posladek za valentinovo razvajanje v dvoje 😉
Okus slaščice seveda seveda ni popolnoma enak originalu in tega glede na povsem drugačne sestavine ne moraš niti pričakovati. Je pa zelo dober približek in meni osebno še veliko boljša od ene najbolj priljubljenih kavnih sladic. Zagotovo je prava izbira, če bi rad(a) pripravila zdravo različico tradicionalnega tiramisuja, ki je, mimogrede, res naravnost božanska 😉
Tiramisu sem pripravila v obliki torte in zanjo uporabila pekač s snemljivim robom (toplo priporočam!) premera 16 cm. Presne torte so bogate in nasitne, zato je že manjši košček sladice povsem dovolj in ravno zato sem tudi izbrala manjši pekač. Seveda pa je razlog tudi finančni – oreščki niso najcenejši in za manjši pekač jih, normalno, potrebuješ manj; seveda pa sestavine lahko podvojiš in torto pripraviš v pekaču za torte običajnega premera.
Sestavin se morda zdi veliko, je pa priprava zato zelo enostavna in hitra (če odšteješ čas hlajenja).
Sestavine:
Podlaga:
- 150 g orehov
- 100 g datljev brez koščic, namočenih
- ščep instant kave v prahu
- 2 JŽ stopljenega kokosovega olja
- 2JŽ tople vode
- ščep prave burbonske vanilije v prahu
- ščepec soli
Čokoladna krema:
- 85 g čez noč namočenih orehov
- 115 g čez noč namočenih indijskih oreščkov
- 115 g datljev brez koščic, namočenih
- nekaj žlic vode v kateri so se namakali datlji (vodo dodajaj postopoma, po potrebi!)
- 6 JŽ javorjevega sirupa
- 6 JŽ nesladkanega mandljevega mleka
- 1 JŽ medu
- 4-5 JŽ stopljenega kokosovega olja
- 1 JŽ stopljenega kakavovega masla*
- 3 JŽ presnega kakava v prahu
- 1,5 čž instant kave v prahu
- 1 čž prave burbonske vanilije v prahu
- ščepec soli
- po potrebi: žlica luščin indijskega trpotca**
Bela krema:
- 75 g čez noč namočenih indijskih oreščkov
- 60 ml nesladkanega mandljevega mleka
- 2 JŽ stopljenega kokosovega olja
- 2 JŽ javorjevega sirupa
- 1/2 čž prave burbonske vanilije v prahu
- ščepec soli
- malce vode (če je za miksanje res nujna)
- po potrebi: ščep luščin indijskega trpotca**
*kakavovo maslo poskrbi za bolj čokoladen prioukus, lahko pa ga nadomestiš z dodatno žlico kokosovega olja
**indijski trpotec ni nujen – uporabi ga v primeru, da si za lažje miksanje moral(a) dodati več tekočine, kar je odvisno predvsem od zmogljivosti mešalnika. Naloga trpotca je namreč, da veže sestavine in kremo zgosti ter učvrsti, kar je koristno vsakokrat kadar je krema preredka
Postopek:
Če so zrna instant kave prevelika, najprej kavo zmelji v prah.
Za podlago v zmogljivem mešalniku zmešaj vse sestavine. Ko se naredi nekakšna kepa, jo pretresi v pekaček s snemljivim obokom, ki ga za vsak primer obloži še s peki papirjem. Zmes dobro pritisni ob podlago – lahko si pomagaš z dlanmi, spodnjim delom kozarca ali pa čez zmes položiš kos peki papirja, s čimer boš podlago lažje in bolje obvladal(a). Za nekaj časa zamrzni, medtem se loti prve kreme.
Za čokoladno kremo zmiksaj vse zgoraj napisane sestavine. Še prej namočene oreščke odcedi in splakni pod tekočo vodo, datlje pa grobo nareži. Predlagam, da najprej zmiksaš oreščke, nato postopoma dodajaš datlje in tekoče sestavine, nazadnje še kakav, vanilijo, sol… Vodo, v kateri so se namakali datlji dodajaš po potrebi. Če bo potrebno več tekočine in bo končna zmes nekoliko redkejša, čisto na koncu vmešaj še nekaj trpotca. Naj bo masa čim bolj gladka. Kremo enakomerno razporedi po tortni podlagi. S pekačekom nekajkrat nežno udari ob podlagi – tako se bo krema lepo razporedila. Vrni v zamrzovalnik.
V očiščenem mešalniku nato gladko zmiksaj še sestavine za belo kremo. Previdno jo razporedi po čokoladni plasti – pazi, da se kremi ne bosta mešali med seboj. Vse skupaj zamrzni za nekaj ur, še bolj čez noč.
Pred postrežbo torto vzemi iz skrinje toliko prej, da jo boš lahko razrezal(a). Še pred rezanjem jo posuj s kakavom v prahu (uporabi cedilo, da bo plast kakava enakomerno razporejena) in po želji potresi s surovimi kakavovimi koščki. Tiramisu ponudi še res dobro ohlajenega – takšen je najboljši!
K tiramisuju se, sploh za valentinovo, podajo sveže jagode. Dodajo sočnost in lep barvni kontrast. Sama sem ostala le pri tiramisuju, saj mi do februarskih jagod pač ni. Je pa to seveda stvar izbire 😉
Če krema ne bo povsem gladka, ne obupaj! Če nimaš močnega mikserja, sestavine za kremo razdeli na dva dela, ju zmiksaj ločeno, nato združi. Ker tudi sama nimam zelo zmogljivega mešalnika, sploh takšnega za pripravo presnih dobrot ne, so v moji kremi prav tako ostali koščki oreškov. Krivo je bilo tudi to, da jih pred dodajanjem ostalih sestavin nisem dovolj dobro zmiksala. A časa za popravni izpit nisem imela, poleg tega pa me to niti ne moti. Konec koncev gre za amatersko domačo presno sladico, ki morda ni tako lepa na pogled, je pa moja in oh, kako zelo okusna 😉
Kaj pa ti resnično predlagam? To, da kakava čez tiramisu ne posuješ tik pred postrežbo, pač pa že nekoliko prej. Ko se rahlo stopi, postane temnejši in torta je veliko lepša! Sama sem jo žal polovico (no, sem imela pomoč, priznam) pojedla takoj, sem pa razliko v videzu opazila pozneje, pri večernem koščku torte 😉 Če ne bi bila tako neučakana, bi bile tudi objavljene fotografije veliko lepše. To (v mislih imam svojo nepotrpežljivost) se mi namreč ni zgodilo prvič. Očitno se res ves čas učimo…