Z odvečnimi kilogrami nimam težav, pravzaprav je ravno obratno. Zato si lahko privoščim velike količine vsega, kar mi je najljubše. Kljub temu, da je to večinoma polnovredna in dokaj zdrava hrana, pa sem v zadnjih nekaj mesecih pojedla toliko sladkarij, kot že nekaj let prej ne.
In ne, to niso le zdrave sladice, ki jih objavljam na tej strani. Vse prevečkrat (pravzaprav kar vsak dan) si privoščim tudi dobrote, ki na tej strani niso zabeležene. Na primer vsaj eno skodelico vroče čokolade. Pripravim jo z riževim ali mandljevim mlekom, v katerega usujem 2-3 jedilni žlici kakava. Ker uporabljam pravega in ker ta greni, ga je seveda potrebno sladkati. Navadno z nekaj konkretnimi žlicami javorjevega sirupa ali medu, tu pa tam pa tudi z mešanico rjavega in kokosovega sladkorja. Potem je tu čokolada – moja velika pregreha. Spet – res je, da jem temno in ne mlečne, vseeno pa ta vsebuje precej povsem navadnega in nič kaj zdravega cukra. In ne ustavim se pri košču ali vrstici. Ne, ko jo načnem, zlahka zmažem celo.
Sem pa seveda nora tudi na razne domače piškote, tortice in kolačke. Te resda pripravim same, saj mi kupljene sploh niso všeč. No, nekatere že, a takšnih se v mojem malem kraju pač ne da dobiti. Čeprav so doma pripravljene sladice veliko bolj zdrave od industrijskih, pa to nikakor ne pomeni, da niso kalorične in seveda sladke. Res je tudi da je veliko odvisno od tega v kakšni količini si jih privoščip. In moj največji proble je ravno to – nimam mere 🙂
In če doma slučajno ni nič več sladkega, napadem ‘zdrave’ prigrizke, kot so suho sadje in oreščki. To dvoje sicer ne sodi v kategorijo ‘pravih sladic’, saj gre pravzaprav za precej zdrava živila, a ker mi 200 gramska vrečka (v zadnjem času predvsem) indijskih oreščkov nikakor ne predstavlja prevelik zalogaj za malico med glavnimi obroki, bi vse to za nekatere že lahko bilo malce preveč. Zame ne. In mimogrede – medtem ko sem napisala teh nekaj vrstic (in tipkam precej hitro) sem vmes zopet pojedla 100 gramsko Gorenjkino čokolado, ki sem jo včeraj za novo leto dobila od dedka in babice: ne vem več, naj bom sploh še hvaležna za takšna darila? 🙂 Skratka, vse prevečkrat mi je po nažiranju s sladkarijami slabo in mi je pozneje žal. In ravno zato – zaradi počutja in ne, ker bi bila zaskrbljena glede morebitnih dodatnih kilc.
Kar sem želela povedati pa je to, da sem si obljubila, da z novim letom pa res ne bom več pretiravala. Res zgolj zato, da mi pozneje ne bi bilo slabo. Malce pa tudi zato, ker vseeno to ni najbolj zdravo. No, do sedaj mi to še ni uspelo. Res je minilo le nekaj dni odkar se je začela 17-ica, a sem si že do sedaj naredila lepo zalogo za konec meseca. Do danes sem vsak dan začela z veliko žlico pregrešno okusnega mešanega slovenskega meda (klik). Malo zato, ker sem potrebovala varovalo pred morebitnim prehladom, večinoma pa, ker je med tako zelo okusen, zaradi dodanega cvetnega prahu pa nikakor ne presladek. Gost je i nkremast in verjamem, da me bo zaščitil pred prehladi.
Nato je sledil zajtrk – kar nekaj dni zapored sem jedla torto (ja, že za zajtrk!), pozneje čez dan pa so sladile še druge sladke dobrote – nekaj so k tem pripomogli razni novoletni obiski sorodnikov in znancev, ki smo jih seveda postregli tudi z različnimi sladicami, večino pa so ‘nanesle’ kar podarjene čokolade in čokolatini. ‘Na žalost’ me domači še predobro poznajo in vedo kaj je tisto, kar mi je všeč. Tako sem letos res dobila najboljši sladkiš in temu se človek le stežka upre 🙂
In če so bili pretekli dnevi resnično en velik ‘sugar overdose’ sem si za današnji zajtrk privoščila nekaj mace bolj zdravega. Vseeno je bilo sladko, a ne preveč. Zajtrk je tudi hranljiv, poln vlaknin, vitaminov in mineralov. Nekaj ‘čokoladnega’ se je vseeno znašlo na krožniku, a v tako majhni količini, da ni vredno omembe 😉
Upam, da bom z zdravimi obroki znala nadaljevati tudi pozneje čez dan (pustimo ob strani tole čokolado, ki sem jo ravnokar zmazala, od zdaj naprej RES začnem!) ter seveda v večino dnevih, ki sledijo. Sicer bom primorana objavljati le še recepte, ki nimajo veze z mojo do sedaj nekajletno ‘filozofijo’ polnovrednega, zdravega prehranjevanja. Drži pesti, da mi uspe 🙂 S tem receptom vem, da sem na pravi poti.
Količine so za en lažji, podecembrski zajtrk.
Potrebuješ:
- 75 g grobih ovsenih kosmičev
- 10 g chia semen
- 100 ml kokosovega mleka
- 100 ml mandljevega mleka
- večji ščep prave mlete vailije v prahu
- 2 JŽ javorjevega sirupa
- nekaj kakavovih zrn
- nekaj zrn granatnega jabolka
Postopek:
Kosmiče čez noč namočiš v mešanici kokosovega in mandljevega mleka ter dodaš chia semena. Premešaš. Zjutraj dodaš vanilijo in javorjev sirup, premešaš in po potrebi zaliješ še s kančkom mleka. Kosmiče potreseš z drobljenimi kakavovimi zrni in okrasiš z živahno rdečimi zrni granatnega jabolka.
Zajtrk je prijetno kremast, zdrav, hranljiv in ravno prav nasiten. Sladkobo javorjevega sirupa lahko nadomesti agava ali med. Za sočnost poskrbi granatno jabolko, ki je trenutno na vrhuncu sezone in je pravi koktejl samih koristnih snovi. Dobro zrela zrna sadeža sladke in kremaste v ustih kar ekplodirajo in prijetno osvežijo kosmiče. Za hrustljavost pa seveda poskrbijo rahlo grenka kakavova zrna.
Obrok je pripravljen hitro in brez vsakršnega napora, v veliki količini že dan prej. Pravzaprav lahko že tudi zvečer vmešaš vaniljo in sladilo ter kosmiče potreseš s sadjem, okrasiš s čokolado ter tako zjutraj nimaš nobenega dela več. Če zajtrk postrežeš še v prikupnem krožniku (hvala babica, da si mi podarila enega izmed svojih, ki jih ne uporabljaš več) ter z lepim priborom, je užitek še večji. Mojo zlato žličko sem dobila za božično darilce in se v hipu zaljubila vanjo!
Ker moji kosmiči ne vsebujejo glutena, sem recept označila kot brezglutenskega. Navadno se je ob takšni prehrani kosmičev bolje izogibati, saj je oves tekom let postal ‘okužen’ in se ga morajo alergiki izogibati. Če torej spadaš med njih, preveri, da tvoji kosmiči preverjeno ne vsebujejo glutena, sicer jih raje nadomesti s katerimi drugimi, na primer ajdovimi.
Jutranja doza medu ter kokosovo mleko, vanilija in kakavova zrna, ki so se znašla v kosmičih so iz Kalčka, ene večjih trgovin z zdravo prehrano pri nas. Enako kot tudi mandljevo mleko, ki za razliko od mnogih, ki jih dobiš v manjših trgovinah, ni sladkano in je tudi brez tega izredno kremasto in okusno. Ter seveda veliko bolj zdravo od sladkanih različic.