Lešnikove zvezdice s cimetom in pomarančno lupinico

Lešnikovi piškotki so točno to, kar sem potrebovala danes. Po dokaj napornem tednu sem komaj čakala vikend, čas, ko lahko malce več časa namenim ustvarjanju v kuhinji. Decembra predvsem sladki peki. Ne le zato, ker je konec leta navadno tisti čas, ko  se peče največ sladkih dobrot, temveč tudi zato, ker sem zadnje mesece preprosto nora na vse, kar je sladko! Ni dneva, ko ne bi zmazala vsaj polovico (kupljene) čokolade, poleg ostalih sladkih dobrot, ki nastajajo pod mojimi rokami.

Piškotke obožujem, ker so tako fino hrustljavi. Njihova prednost je tudi to, da so dobri zares dolgo časa, a kaj, ko prav dolge življenjske dobe pri meni ne dočakajo. Mi je pa seveda v izziv to, da poskušam pripraviti naravno brezglutenske hrustljavčke. Zakaj naravno? Ker brezglutenska peka z že pripravljenimi mešanicami, v katerih pogosto nastopanjo razni neznani dodatki, ki poskrbijo da tudi moka brez lepka stoji skupaj, dandanes ni težka. A ravno te sestavine (pripravljene moke in zgoščevalci ter veziva) vsaj kar se tiče zdravja, niso najprimernejši. Zato svoje sladice želim pripraviti iz čim bolj naravnih sestavin. Res je, da vsakič ne uspejo najbolje, da so zaradi ne tako zelo lepega videza primerni bolj za domačo rabo in da so pogosto malce bolj drobljivi kot smo za piškote vajeni, pa so meni všeč. Zato, ker so poleg sladke hrustljavosti tudi zdravi.

Ne le, da ne vsebujejo glutena, moji piškotki le redko vidijo sladkor. Belega skoraj nikoli, če že, potem surovega rjavega ali pa ga zamenja kokosov sladkor. Še najpogosteje pa pri peki (vseh) sladic uporabljam javorjev sirup. Njegov okus je zelo sladek, še bolj kot med. Seveda imam rada tudi med in sploh pozimi ga pojem kar precej, je pa res, da se s peko uničijo vse njegove učinkovine- še več, toplotno obdelan naj bi bil celo škodljiv. Med zato jem po žlici, kot namaz na kruhu ali v rahlo ohlajenem čaju ali pa z njim sladkam čokoladni napitek, pripravljen iz presnega kakava in riževega mleka.

Tokrat sem poleg mletih lešnikov uporabila polnovredno riževo moko, torej takšno iz rjavega riža. V piškotkih je tudi precej cimeta ter pomarančna lupinica- seveda ekološkega sadeža… Namesto masla tokrat koksovo olje, namesto saldkorja pa, ja, moj ljubi javor 🙂

Potrebuješ:

• 200 g mletih lešnikov
• 280 g polnovredne riževe moke
• 1 zvrhano žličko vinskega kamna
• 1 čajno žličko cimeta v prahu
• naribano pomarančno lupinico
• 40 ml kokosovega olja
• 40 ml javorjevega sirupa
• 2 manjša beljaka

Postopek:

V večji posodi dobro zmešaj fino mlete pražene* lešnike, moko, vinski kamen, cimet in pomarančno lupinico, v manjši pa zmešaj stopljeno kokosovo oljo z javorjevim sirupom in beljaki. Tekoče sestavine prelij v prvo, večjo skledo in zamesi testo. Razdeli ga na dva dela, oblikuj v kepo ter zavij v prozorno kuhinjsko folijo. Testo za eno uro postavi v hladilnik.

Pečico ogrej na 180 stopinj. Pekač za peko obloži s peki papirjem.

Testo razvaljaj na debelino nekaj milimetrov tako, da ga vstaviš med dva lista peki papairja. Odstrani vrhnji papir in iz testa izsekaj piškote v obliki zvezdic. S pomočjo noža za maslo jih previdno prenesi na pekač. Peci približno 10-12 minut (odvisno od debeline piškotov ter tipa pečice) oziroma dokler ne dobijo lepe barve. Ne zapeči jih preveč – vsi piškoti se na zraku še malce utrdijo.

Če želiš jih lahko posaldkaš s sladkorjem v prahu. Tako bodo sladkejši pa še lepše izgledajo. Ker jih sama jem brez posipa, sem jih tudi fotografirala tako. Povsem gole 😉  pa četudi piškoti zaradi tega nisi tako zaseženo ‘luštkani’…

*glede lešnikov… njihova kožica včasih greni, v piškotih pa drobni delci lahko tudi motijo. Zato ti toplo priporočam, da lešnike, preden jih zmelješ v moko, prepražiš bodisi na ponvi ali pa na nizki temperaturi v pečici. Tako bodo postali bolj aromatični, veliko okusnejši, poleg tega pa jim zlahka odtraniš večino kožice. Kako? Preprosto jih pomencaš med prsti in ta odpade kar sama. Lahko pa se odločiš za lažjo pot in kupiš že pražene oz. oluščene lešnike. Zagotovo jih ima Kalček, pa še ekološki so 🙂