Pisana jesenska pita s hummusom in pečeno zelenjavo

1

Ena mojih najljubših jedi so pite. Tako sladke kot tudi (morda celo predvsem) slane pite (ali bolj znani quicheji). Hrustljava skorjica s sočnim, kremastim nadevom. Pa obvezno z veliko zelenjave. In jajcem, ki vse skupaj lepo poveže, tako kot tudi obilica sira, ki se takšnim pita izredno lepo poda. Kljub temu jajca in sir niso obvezna sestavina. Tudi veganske slane pite so lahko izjemne. Pri kupljenih vege pitah me navadno moti le to, da so pripravljene s tofujem – sojinim ‘sirom’, za katerega nisem povsem prepričana da je najbolj zdrava izbira. V svoji kuhinji soje zaenkrat ne uporabljam (razen občasno, v okusni omaki tamari).

2

Največji izziv pri pripravi slanih (pa tudi sladkih) pit je testo. Da ne bo pomote – običajno testo iz bele pšenične moke je povsem enostavno pripraviti. Težje je, kadar se vedno znova želiš poigrati z nekoliko drugačnimi sestavinami in želiš narediti hranljivo testo, ki poleg mok vsebuje še kaj drugega – na primer oreščke, semena, začimbe… In se seveda želiš izogniti pšenični in podobnim vrstam ‘lepljivih’ žit ter tako pripraviti testo povsem brez glutena.

3

Sicer na gluten nisem alergična, sem pa nanj nekoliko občutljiva in kadar jem takšna žita hitro začutim nekakšno tiščanje v želodcu. V trgovinah obstajaja že veliko različnih, že pripravljenih brezglutenskih mok oz. mešanic, a nanje nekako ne prisegam. Ja, so brez glutena in verjetno je zaradi točno določene mešanice z njimi veliko lažje kuhati oz. peči. A ko pogledam na dolg seznam sestavin ki jih vsebujejo me hitro mine. So brezglutenske, a to nikakor ne pomeni da so tudi zdrave. Mnoge sestavine v takšnih že pripravljenih mokah so vse prej kot to… V njih so razni umetni dodatki iz neznanih, nepreverjenih sestavin, seveda zato, da bi bil kruh (testo ali pecivo) bolj rahelo in/ali bolj čvrsto.

4

Zato raje poskušam sama. Res je, da brezglutenska peka zna biti delikatna. In ja, včasih je končni pečen izdelek bolj krhek ali pa nekoliko drobljiv, a vsaj vem, kaj točno jem. In če je testo, kljub temu da ni popolno, okusno, me to prav nič ne moti.

Slano pito sem že kar malo pogrešala. Že dolgo je nisem naredila, mislim, da zadnjič spomladi, ko sem jo pripravljala s še povsem mlado vrtno zelenjavo in kozjim sirčkom (klik). Bila je zelo dobra, sploh testo mi je bilo zelo všeč. Morda zato, ker je rahlo spominjalo na polnozrnate piškote oziroma slane krekerje 😉  

Takrat sem testo pripravljala s sončničnimi semeni, tokrat pa sem poskusila še z bučnicami. Tudi ostale sestavine niso enake, zato zopet nisem vedela ali bo pita uspela ali ne – seveda dokler ni bila pečena.

Veliko idej za zelo raznolike pite najdeš na tej strani Če si njihov(a) ljubitelj(ica) tudi ti, jih poišči in prepričana sem, da se bo našla pita po tvojem okusu.

5

Jajca so eno izmed živil, ki jih imam vedno na zalogi. Pa ne zato, ker bi jih redko uporabljala in bi mi zato ostajala, pač pa, ker jih imam blazno rada (na vse možne načine), zato pač morajo biti pri hiši. Vseeno sem tokrat želela narediti pito tudi brez jajc, zato jih nisem uporabila ne v testu in ne v nadevu.

V testu so za vezivo poskrbljena chia semena, nadev pa je pripravljen s pasto iz čičerike in tahinija, ki precej spominja na priljubljen hummusov namaz, le da je nekoliko gostejša.

Pito sem okrasila z vnaprej pečeno jesensko zelenjavo – tisto, ki je bila tisti trenutek pri roki. Oranžno in rumeno korenje, pesa ter pastinak, pa malo brokolija, gomoljne zelene in rdeče čebulice ter seveda ena mojih najljubših jesensko-zimskih vrst zelenjave – sladka oranžna buča. Tokrat je bila na vrsti maslenka (tista hruškaste oblike z zelo malo semen), čeprav bi bila tudi katerakoli druga (na primer hokaido) več kot odlična.

7

Sestavine:

za testo:

  • 30 g chia semen
  • 50 g polnovredne (rjave) riževe moke
  • 20 g ovsene moke (predhodno zmletih ovsenih kosmičev)
  • 30 g bučnih semen
  • sol
  • čž suhega origana
  • čž suhega timijana

za nadev:

  • 200 -220 g kuhane čičerike (po možnosti vložene v kozarcu, prisegam na DM-ovo)
  • 25 ml olivnega olja
  • 25 g tahinija (svetle sezamove paste)
  • malce sveže iztisnejenega limoninega soka
  • sol

za zelenjavo:

  • npr: oranžno in rumeno korenje, gomoljna zelena, pesa, pastinak, brokoli, rdeča čebulica, zimska buča
  • olje
  • sol

+ rahlo pražena bučna semena in svež origano za okras (pa tudi okus!)

6

Postopek:

Pripravi humms. (Ni nujno, priporočam pa, da zrna čičerike prej olupiš – pri kupljeni je to enostavno, saj je resnično mehka, le iztisneš jo iz kožice.) Zmiksaj vse zgoraj naštete sestavine. Pasta mora biti precej gosta (saj ne želiš da bi stekla iz pite, kajne?), vseeno pa mazljiva. Limonin sok dodajaj po občutku, sol po okusu.

Pečico ogrej na 180 stopinj Celzija.

Chio zmešaj s približno 100 ml vode in za 10 minut postavi na stran, da se zgosti. V mešalnik stresi bučnice, na grobo zmiksaj, nato dodaj še vse ostale sestavine za testo tudi gel iz chie. Z žlico premešaj (da se chia ne zalepi na rezila) in zmiksaj v testo, ki mora dobiti obliko kepe. Če je preredko, dodaj malce moke, v nasprotnem primeru kakšno kapljico vode. Testo vzemi iz mešalnika. Če se lepi na roke, dodaj malce moke in pregneti. S pomočjo pomokanih rok testo pritisni ob dno in stranice primerno velikega pekača *, ki si ga s prsti pred tem narahlo premazal(a) z oljem. Oblikovano testo nekajkrat ‘prešpikaj’ z vilico in peci cca. 12 minut oz. dokler le to ni povsem pečeno.

Zelenjavo nareži bodisi na palčke bodisi na kocke. ** Rahlo jo premaži z oljem in peci na pekaču, obloženem s peki papirjem. Po želji jo lahko začiniš s kurkumo, mletim ingverjem, kumino ali mleto rdečo papriko. Čas pečenja? Odvisno od velikosti zelenjave ter tvojega okusa. Med peko zelenjavo večkrat preverjaj. *** Ko je pečena jo začini s soljo. 

Rahlo ohlajeno testo nadevaj z gosto omako ter po njem razporedi pečeno zelenjavo. Posuj z rahlo praženimi bučnimi semeni. Po želji začini s sveže mletim črnim poprom.

*Če ga slučajno še nimaš… ti res toplo priporočam pekač s snemljivim dnom. Tako lahko pito brez težav iz njega vzameš v celem kosu. Sicer pa si pomagaj s peki papirjem, ki naj bo večji kot je potrebno. Ko je pita pečena, papir preprosto zagrabi z rokami in pito vzemi iz pekača.

**Vso zelenjavo sem pekla v pečici, le brokoli sem na hitro blanširala v vodi, saj mi je veliko okusnejši kot pečen. Po želji…

***Če se katere speče prej, jo vzemi iz pečice, da se ne zažge. različna zelenjava namreč potrebuje različno dolg čas peke.

8

Pita je bila pripravljena izjemno hitro in čeprav bi jo bilo povsem dovolj za dva, sem celo pojedla kar sama. Tako kot vedno. Vsaj dokler ne spoznam koga, ki bo z mano delil zdrave gurmanske užitke 😉

Pita je uspela! Že vonj pečenega testa me je prepričal. Bučnice in obilica suhih zelišč – sploh origana – kot ravnokar pečena pica 🙂 In skorjica? Prav nič ni bila drobljiva (hvala chia!) in ravno takšna, kakršna za slano pito mora biti. Rahlo začinjena, trdna a nikakor ne pretrda. Izjemno kompaktna ter prijetno in ravno prav hrustljava.

Nadev je bil itak ‘top’, saj je hummus nekaj, kar sem že pred nekaj leti vzela za svoje in brez problema naenkrat izpraznim tudi največji lonček namaza. V pečici pečena zelenjava je naravnost božanska in se nikakor ne more primerjati s surovo ali kuhano (sploh pa prekuhano) zelenjavo.

9

10

Še en razlog (in ta nikakor ni zanemarljiv, sploh če ti tako kot večini vedno primanjkuje časa) zakaj imam tako rada pite je ta, da so odlične tudi mrzle (včasih celo veliko boljše!). Zato so super ideja kadar želiš ubiti dve muhi na en mah. Pito pripravi za večerjo, ‘ostanke’ pa do naslednjega jutra hrani v hladilniku. In službena malica za naslednji dan je pripravljena. In verjemi, da ti bo doma pripravljen, okusen in hkrati zdrav obrok v službi zavidal marsikdo.

Pa še to: zaradi testa, je vse pite najbolje rezati počasi in z nožem na ‘žagico’ 😉

Dodaj odgovor