Včasih zelo priljubljenih tankih čokoladnih ploščic z mehko metino sredico nisem nikoli pretirano marala. Vsaj kot otrok ne, saj sem bila takrat prepričana, da kaj boljšega od Milke (sploh tiste, s ‘ta velikimi’ lešniki) pač ni mogoče dobiti. Temne koščke After eight čokolade se je še najbolj razveselila moja mami, vseeno pa te bonboniere že dolgo ni bilo v naši hiši.
Med tem časom se mi je okus za hrano zelo spremenil. Tekom let sem Milko zamenjala za temno čokolado, ki jo naravnost obožujem. Poleg tega sem ugotovila, da je meta resnično zelišče, ki se takšni čokoladi zelo lepo poda. Kljub temu si After eighta še vedno nikoli ne kupim. Ne le da je (sklepam) poln sladkorja in raznih neznanih industrijskih dodatkov, prepričana sem, da mi struktura ploščic še vedno ne bi bila všeč. Bolj kot na mehko in hitro topljivo čokolado prisegam na takšno, v katero lahko ugriznem in ki se počasi topi v ustih (čeprav se to v mojem primeru pravzaprav nikoli nima časa zgoditi 😉 ).
Svež okus mete mi je všeč že od nekdaj. Prisegam na metin čaj, največkrat skupaj z žličko medu, včasih pa tudi brez. Kljub temu da imamo na vrtu ogromno sveže mete, čajne vrečke kar kupim. Svežih listov za pitje čaja ne sušim, jih pa vse bolj pogosto uporabljam sveže. Zaradi dokaj intenzivnega in specifičnega okusa v majhnih količinah in le pri določenih jedeh. Sveža meta se na primer zelo lepo poda slanemu feta siru ter vsem jedem, v katerih prevladuje grah. Včasih jo uporabim tudi v kakšni izmed številnih kvinojinih rižot z barvito poletno zelenjavo (bučkami, koromačem, mladim korenčkom, paradižnikom, grahom…), odlično se prilega jagnetini, kuhanemu krompirju in hrustljavim kumaricam. Lističi mete osvežijo sladice, tako čokoladne kot sadne in so enkraten dodatek naravnemu jogurtu (s hrustljavo granolo ter svežim jagodičevjem).
Današnji recept je preplet grenkega kakava, kremastega riževega mleka, sladkega javorjevega sirupa in osvežujoče mete. Kakav malo drugače. Tak, ki rahlo spomija na ‘after eight’ čokoldice. Predvsem pa je zdrava alternativa sladkorju polnemu industrijskemu kakavu. Barva napitka je sicer veliko svetlejša od omenjenih čokoladic. Seveda zaradi mleka, v katerem sem kuhala metin čaj. Če bi bil ta kuhan v vodi, bi skupaj z dodatkom kakava in medu ohranil svojo naravno temno rjavo barvo. A ravno mleko je tisto, zaradi katerega je napitek tako kremasto okusen.
Za kakav (sama mu pravim kar čokočaj 😉 ) potrebuješ le nekaj sestavin, ki pa jih po želji lahko prilagodiš svojemu okusu. Tako kot tudi količino posameznih sestavin, ki naj bodo zato tokrat res le za grob okvir.
Potrebuješ:
- 1 vrečko metinega čaja
- 2,5 dcl riževega mleka (lahko ga razredčiš z malo vode, ga nadomestiš s kokosovim mlekom, mandljevim napitkom ali povsem običajnim mlekom)
- 1 JŽ presnega kakava v prahu *
- 1 JŽ javorjevega sirupa (ki ga lahko nadomestiš z medom) *
* količina kakava in sladila sta povsem stvar okusa. Če uporabljaš riževo mleko, ki je že samo po sebi sladko, ga boš verjetno potreboval(a) nekoliko manj kot pri kokosovem ali običjanem mleku ter nesladkanemu mandljevemu napitku.
Postopek:
Vroč rižev napitek preliješ čez vrečko čaja, premešaš in pustiš, da meta spusti svoj okus. Vrečko odstraniš, ter v mleko vmešaš kakav in sladilo.
Predlog: če ti je bolj kot kakav všeč gostejša vroča čokolada, jo lahko pripraviš na podoben način. Vroče metino mleko prelij čez nekaj koščkov kvalitetne 80-odstotne čokolade. Počakaj da se malce stopi, nato premešaj. Poskusi in po želji dodaj izbrano sladilo.
p.s.: moj ‘after eight’ kakav resnično najbolj paše ravno zvečer. Po osmi 😉 Takrat, ko se zleknem pred televizor in ob skodelici čokočaja uživam v dobrem filmu
p.s. 2: in tako kot piše v knjigi na eni izmed zgornjih fotografij… S čokolado se živi dlje in ja, kakav resnično je najslajša ženska razvada 😉