Hecno. Vse do pred nekaj let nazaj, sem poznala le eno vrsto polpet, kot majhna pa nisem niti vedela, da obstajajo še kakšne drugačne kot tiste, ki jih je pripravljala moja mam. Tiste tipične, saj veš, iz mletega mesa, kruhovih kock, sveže nasekljanega peteršilja in čebulice ter jajca, ki vse skupaj poveže. Čeprav sem takšne polpete imela dokaj rada (sploh v kombinaciji s toplo krompirjevo solato), pa jih že nekaj let nisem jedla.
Sem si jih pa zato v zadnjem času toliko večkrat privoščila. A ne tiste, tradicionalne mesne polpete. Ne. Polpeti moje ‘kuhinje’ so vsakič drugačni, saj zelo rada eksperimentiram s sestavinami in kombinacijami le-teh in so pogosto brezmesne (ne pa vedno 😉 ). Kar nekaj poleptov sem objavila tudi na tej strani. Včasih sem jih poimenovala tako, drugič sem jim rekla kar burgerji. Pravzaprav so polpeti po mojem mnenju ravno to. Burgerji. Ali obratno, burgerji so polpeti. Kakor ti je ljubše 😉 Čisto spodaj prilagam povezave do nekaterih, naslednje vrstice pa so posvečene današnjim.
Pripravila sem veganske burgerje (čeprav sama nisem ne vegetarijanka ne veganka), ki pa so hkrati polni beljakovin. Za vegane namreč vlada nekakšno prepričanje, da zaužijejo premalo proteinov, preprosto zato, ker ne uživajo mesa, mlečnih izdelkov, rib in jajc. A to vsekakor niso edini viri proteinov. Mnogi oreščki, semena in stročnice vsebujejo veliko beljakovin. Res je, da jih je treba pravilno kombinirati, da telo zares dobi in izkoristi vse potrebne snovi, a to nikakor ni težko. Skupaj z nekaj žiti oz. hidrati, je to lažje – še več, beljakovine so telesu na takšen način lažje dostopne kot kos mesa.
Veganski burgerji (ali polpeti) so največkrat pripravljeni bodisi iz tofuja (soje) bodisi fižola. Tofuja itak ne maram, zato ga ne uporabljam, fižolove polpete sem delela nedolgo nazaj, pa tudi falafle (kroglice ali polpetke iz čičerike) si večkrat naredim. Zato tokrat nisem uporabila nobene vrste stročnic, ki sicer veljajo kot male vegetarijanske proteinske bombice.
Je pa recept vseeno poln beljakovin. Polpeti so namreč pripravljeni iz svežih šampinjonov, konopljinih semen in celo proteinov v prahu – prav tako konopljinih. Vse tri reči so izjemno zdrave, poleg beljakovin pa vsebujejo še številne druge koristne snovi. Konopljini poteini so edini ki jih tu pa tam uživam tudi sama. Vsi ostali tovrstni ‘praški’ se mi zdijo vse preveč umetni, ne glede na to, kako popularni so postali.
Za vezano nisem uporabila mletih lanenih semen (kar je pogost veganski jajčni nadomestek) niti ne chia semen (ki deluje na enak način kot lan). Vse skupaj je povezal pretlačen dobro kuhan krompir. Ja, tudi preprost ‘pire’ je odlično vezivo, hkrati pa omili nekoliko specifično oreščkast okus konopljinih proteinov. Z nekaj pravimi začimbami so polpeti prav prijetna sprememba na jedilniku, ki se jo (vsaj jaz) vselej razveselim 😀
Količina: 4 polpeti
Sestavine:
- žlica drobno seskljane čebulice
- 85 g nasekljanih svežih rjavih šampijonov
- 75 g kuhanega krompirja (cca. 2 manjša krompirja)
- 25 g oluščenih konopljinih semen (znamke BeHempy – ker so slovenska in ker vem, da so ekološka)
- 15 g konopljinih proteinov
- žlica drobno nasekljanega svežega drobnjaka
- večji ščep suhega timijana
- 2 žlici belega vina
- sol in poper
- olje za peko
Postopek:
Skuhaj krompir, ga olupi in kuhanega pretlači z vilico.
Na olju poduši drobno sesekljano čebulico, dodaj gobe in timijan, sol in poper, ter zalij z vinom. Premešaj, pokrij s pokrovko in pusti, da se vse skupaj duši slabih 10 minut.
Ugasni štedilnik in gobami dodaj krompirjev pire, nasekljan drobnjak ter konopljina semena. Premešaj, nato pa postopoma dodajaj konopljine proteine. Ti bodo popili odvečno tekočino, zato je količina odvisna od tega, koliko jo je po dušenju gob ostalo. Ko dobiš primerno gosto zmes, jo z rahlo vlažnimi rokami oblikuj v približno enake polepte.
Očiščeno ponev segrej, dodaj olje in na njem iz obeh strani popeci polpete. Postrezi tople ali hladne, skupaj s sočno in hrustlajvo zeleno solato.
Konopljini burgerji so tako naravnega (zemeljskega?) okusa, da jih je bilo preprosto treba postreči na nečim prav tako naravnim. Unikatna lesena deska je delo, skorajda soseda, Jana Miheliča, o katerem bomo zagotovo še pogosto brali, o tem sem prepričana! Fant je res pravi talent. Njegova velika ljubezen je les, iz katerega pod imenom Iron & Wood, izdeluje prav posebne mize in drugo manjše pohištvo (navadno v kombinaciji s kovino, kar je v svetu izjemno trendi), med drugim pa tudi deske, ki bi se jih razveslil marsikateri profesionalni kuhar.
Meni je takšen kos lesa kar škoda uporabljati za tisto, čemur služi. Čeprav je deska dobro zaščitena in naoljena, bi jo nož sčasoma verjetno vseeno poškodoval, zato jo bom sama (in to bolj za posebne priložnosti) uporabila kot servirno desko. Tole bo sicer nekoliko zapeklo marsikatero vegansko uho, a narezek z okusno divjačinsko salamo, kozjim sirom, slanimi olivami ter trdo kuhanimi jajčki, bi na takšni podlagi naravnost zasijal 😉 Postrežba na naravnih ravnih deskah je tako ali tako kulinarični trend zadnjih let, ne le v tujini, tudi pri nas, zato bi bili gosti zagotovo navdušeni! Če ne prej, v novembru ko praznujem prav posebno obletnico ter pozneje, v decembru, ko so narezki del številnih obiskov, ki se zvrstijo pred iztekom starega leta.
A, pa še to – če takšne ročne in unikatne lesene zadevice tudi tebi veliko pomenijo, si zaenkrat lahko ogledaš Janovo Instagram stran, ki jo najdeš tukaj (klik), jaz pa upam, da bo kmalu pripravil spletno stran in živel od tega, kar najbolj obožuje. Kombinacijo narave in visokotrendovskih unikatnih izdelkov.
In še obljubljeni recepti do nekaterih drugih, malce drugačnih polpetkov:
- fižolovi burgerji (klik)
- burgerji iz rdeče pese (klik)
- grahovi polpeti s kvinojo in feto (klik)
- krompirjevi burgerji s slanino in gorčico (klik)
- cvetačni polpeti s čičerikino moko in šitake gobami (klik)
- indisjke palačinke (polpeti) iz sladkega krompirja (klik)
- proseni polepti s korenjem olivami (klik)
- lososovi polpetki z grahom inkrompirjem (klik)
- zeliščni polpeti z bučko in proseno kašo (klik)
- …