Odkar sem pred približno dvema letom odkrila quicheje (kišeje, oz. slane zelenjavne pite), sem njihova totalna fenica! Dopuščajo toliko različnih možnosti. Tako glede testa kot nadeva. Odlične so z nežnim piščančjim mesom ali slanim dimljenim lososom. Nikakor pa zanje ne potrebuješ mesa ali rib, dovolj je že tvoja najljubša zelenjava, ki jo preliješ z jajčno zmesjo, v katero dodaš skuto, sir (lahko tudi oboje) ali pa se namesto mlečnih izdelkov raje odločiš za kokosovo mleko, tofu (če ga uporabljaš) ali rastlinsko smetano (riževo, ovseno ali sojino).
Kljub temu da je kiš ena mojih najljubših jedi (sploh poleti, saj mi pogosto veliko boljša dobro ohlajena pita, skupaj s hrustljavo poletno solato), je minilo že kar nekaj časa odkar sem se lotila priprave kakšne nove. Če pobrskaš po tej spletni strani, lahko v bazi najdeš kar nekaj različic kišeja.
Osnova (oz. testo) je navadno pripravljeno iz masla ter bele pšenične moke. No, moji kišejo pač niso takšni. Vsakič eksperimentiram z drugo vrsto moke, jih med seboj kombiniram, v testo dodajam oreške ali semena. V svoji kuhinji vedno gledam na to, da je poleg okusa poskrbljeno tudi za veliko mero hranljivih sestavin, saj sem prepričana, da je hrana lahko tudi zdravilo. Za telo in duha.
Tudi tokrat nam (sebi in tebi 😉 ) ponujam nov, drugačen in veliko bolj zdrav recept za osnovo kakršnekoli slane (ali sladke!) pite. Medtem, ko se pri nadevu lahko igraš, dodajaš in odzvemaš, spreminjaš in dopolnjuješ sestavine ter jih prilagajaš svojemu okusu, pa moraš biti pri testu nekoliko bolj natančen/natančna. Razmerja med sestavinami so včasih zelo pomembna, če želiš, da testo uspe. Sploh kadar se odločiš, da boš pripravil(a) brezglutensko različico, saj se tukaj zaradi pomanjkanja glutena (ki deluje kot lepilo) pogosto lahko zalomi.
Tudi sama se pogosto odločim za recepte, ki glutena ne vsebujejo. Nimam celiakije, niti ne alergije, sem pa opazila, da se veliko bolje počutim, če se mu (vsaj v domači kuhinji) čim pogosteje izognem. Kupljenih brezglutenskih mešanic ne uporabljam. Sestavine tovrstnih mok mi ne dišijo. Mešanica pogosto vsebuje neznane surovine, čudne kombinacije, razne dodatke… Zato se potrudim in izbrskam takšne recepte, pri katerih sestavine lahko zmešam sama in so hkrati lahko dostopne. Na tujih straneh sicer kar mrgoli brezglutenskih receptov, tako za kruh kot peciva, a na žalost se v njih vedno skriva določena sestavina, ki pa se je pri nas ne dobi (ali pač, pa jaz za to ne vem?) kot npr. xanthan gum, guar gum, tapioca (no, ta se dobi, pa še draga ni) in podobno…
Testo je tokrat sestavljeno zgolj iz trh sestavin, ščepca soli in nekaj hladne vode. Uporabila sem sončnična semena, ki vsebujejo kopico zdravih in hranljivih snovi. So zakladnica e-vitamina, bogat vir magnezija in folne kisline. Semena so polna koristnih esencialnih maščobnih kislin in prehranskih vlaknin.
Gavna sestavina testa pa so ovseni kosmiči, ki sodijo med najbolj zdravo hrano na svetu. Oves vsebuje za žito nadpovprečne količine beljakovin in ogromno vlaknin. Kosmiči vsebujejo še fosfor, kalij, selen, mangan in celo železo. Lahko so povsem navadni, lahko izbereš brezglutenske, ki pa so nekoliko dražji. Če ti na gluten ni potrebno paziti, bi se recept verjetno enako dobro obnesel tudi s katerimikoli drugimi kosmiči, npr. vse bolj priljubljenimi pirinimi.
Nadev je povsem moja izbira – ti se lahko odločiš za čisto drugačno različico. Jaz sem tokrat uporabila tisto, kar sem našla na vrtu (+ nekaj špargljev iz sosednje kmetije). Poleg tankih špargljevih poganjkov še zeloooo mlade korenčke, nežno spomladansko čebulico, sladki stročji grah, mlado špinačo, malce drobnjaka ter svež timijan. Pita je bogata z jajci (seveda domačimi, čeprav ne našimi in od tu takšna temno rumena oz. oranžna barva) ter okusno slovensko albuminsko kozjo skuto mlekarne Beka.
6 srednje velikih koškov – za 2 osebi…
Sestavine:
Za testo potrebuješ:
- 70 g sončničnih semen (oluščenih seveda)
- 100 g ovsenih kosmičev (po želji brezglutenskih)
- 45 g kokosovega olja (ali surovega masla)
- pol čajne žličke soli
- 2-3 jedilne žlice ledeno hladne vode
Za nadev potrebuješ:
- žličko kozjega gheeja* (ali surovega masla, kokosovega olja…)
- pest mlade špinače
- eno majhno mlado čebulico (ali polovico običajne)
- ostalo zelenjavo po izbiri (mlado korenje, šparglje, sladki stročji grah…)
- 4 jajca
- 85 g polnomastne (albuminske) skute (priporočam kozjo)
- nekaj kapljic mleka (po potrebi, odvisno od vrste in sočnosti skute)
- sol in poper
- timijan
- ščepec muškatnega oreška
*ponuja ga Zlati Ghee
Postopek:
Če boš za testo uporabil(a) kokosovo olje, ga prej res dobro ohladiš, najbolje, da ga za nekaj minut postaviš kar v zamrzovalnik.
Sončnice med stalnim mešanjem v suhi ponvi na srednji temperaturi nekaj minut pražiš, da zadišijo in postanejo hrustljave. Nato jih v mikserčku zmiksaš dokler ne dobijo grobemu pesku podobne strukture. Za to bo potrebnih le nekaj vrtljajev, le nekaj sekund. Ovsene kosmiče prav tako zmiksaš, ne povsem, samo do grobega. Primešaš jim sončnice in sol.
V multipraktik vržeš koščke dobro ohlajenega (še bolj zamrznjenega) kokosovega olja (ali hladnega masla) skupaj z zmesjo sončnic in kosmičev. Na hitro zmiksaš, najbolje kar s pulznimi vrtljaji. Pretreseš v skledo, nato postopoma dodajaš malo ledeno mrzle vode in z rokami zamesiš testo. To bo rahlo pacljivo, a tako je prav. Narediš kepo in jo zaviješ v prozorno kuhinjsko folijo. Zamrzneš za cca. 15 minut.
Medtem segreješ pečico na 190 stopinj. Na gheeju (maslu ali kokosovi maščobi) nežno prepražiš mlado čebulico in špinačo. Le toliko, da uvenita. V skledici razžvrkljaš 4 jajca, dodaš sveže listke timijana, sol, poper in muškatni orešček. Na koncu vmešaš še skuto, po potrebi dodaš kakšno kapljico mleka. V jajčno zmes vmešaš špinačo in mlado čebulico.
Dobro ohlajeno testo med rokami razdrobiš in ga razporediš po pekaču s snemljivim dnom.* Priporočam, da ga pred tem rahlo premažeš z maščobo, da bo pita po pečenju lažje odstopila**. Testo dobro pritisneš ob dno in stranice pekača, nato ga prešpikaš z vilico in v ogreti pečici pečeš dobrih 10-12 minut.
Medtem ko se peče pripraviš še nekaj dodatne zelenjave (po želji, ni pa nujno). Po potrebi (če je večja, trša) jo razrežeš in/ali na hitro blanširaš v vreli vodi, odcediš in splakneš pod ledeno mrzlo vodo, da ohrani barvo.
Na pečeno testo vliješ jajčno zmes, nato pa čeznjo razporediš blanširano zelenjavo in potreseš z drobnjakom. Pred tem temperaturo pečice znižaš na 175 stopinj.
Pito postaviš v pečico in pečeš še približno pol ure oz. dokler jajca ne zakrknejo. Pečeno ohladiš, nato jo vzameš iz pekača in previdno razrežeš. Testo je namreč krhlo, rahlo drobljivo, a v tem je največji čar (pa tudi hrustljav užitek).
*če takšnega pekača nimaš, uporabi navadnega, a ga nikar ne pozabi obložiti s peki papirjem ter za vsak slučaj premazati z maščobo. Odreži malce večji kos peki papirja, da ga lahko pozneje zagrabiš in pito tako zlahka vzameš iz pekača.
**jaz tega nisem naredila in se mi je rahlo prilepila na pekač
Pito lahko ješ še rahlo toplo ali dobro ohlajeno. Zaradi krhkega testa najbolje kar z rokami. Meni je ohlajena veliko boljša. Tudi zato, ker se skuta z hladilniku res fino strdi. Pa tudi reže se lepše – jaz sem zopet prehitevala in jo prehitro razrezala. Ženski ‘firbec’ pač 😉
One comment