Superkruh

Sem velika ljubiteljica kruha. Že leta pečem svojega in kupljenega jem le ob redkih priložnostih – pač takrat, ko do svojega ne morem. Saj veš, na raznih praznovanjih, piknikih in potovanjih. Odkar si ga pripravljam sama, mi okus kupljenega namreč sploh ni všeč. Res je, da so danes na prodajnih policah med posameznimi hlebci že velike razlike, kar je super za vse, ki se peke kruha še niso lotili, pa si želijo nekaj bolj hranljivega od običajne bele štruce.

Svoj kruh sem sprva začela peči zato, ker so mi zaradi določenih vzrokov odsvetovali uživanje kvasa. Tako sem začela s preprostim pirinim kruhom, ki ga tu pa tam še vedno z veseljem naredim. Ko sem pozneje odkrila kako všeč mi je okus ajde, sem, logično, poskusila narediti tudi ajdovega. Tega imam zdaj ves čas na zalogi. Pečenega narežem na kose in zamrznem, tako da lahko vsak dan uživam v ‘svežem’ domačem kruhku.

V kuhinji rada in pogosto ekperimentiram in z veseljem odkrivam nove okuse in kombinacije (seveda, če vsebujejo sestavine, ki, a) so mi že tako ali tako ljube in b) ne škodijo mojemu trenutnemu zdravju in počutju). Če spremljaš moje objave, si tako verjetno zasledil(a) vsaj enega izmed treh receptov. kakšnega od njih si spečem predvsem takrat, ko se želim malce ‘pocrkljati’. Recepte zanje najdeš s klikom na spodnje povezave:

• Kruh iz ajdove in prosene kaše ter ovsenih kosmičev
• Kvinojin kruh
• Kruh iz prosene kaše in kvinoje

In ker že dolgo nisem poskusila kakšne nove kombinacije (kar se tiče kruha), je bil danes za to prav idealen dan. Vikend, sama doma, pa še dež. Zjutraj sem najprej spekla višnjev zavitek (naročilo moje mame 😉 ), nato pa sem se posvetila novemu receptu. Ta kruh je zaradi suhih zelišč in dodatka popra primeren kot priloga juham, enolončnicam ali solatam, odličen je premazan z maslom ali obložen s sirom (po želji pa tudi kakšnim kosom suhega pršuta) in z nekaj sveže hrustljave zelenjave. Zelišča seveda lahko izpustiš in kruh tako uporabljaš tudi za sladke namaze, če so ti takšni bolj všeč.

Zgoraj si že lahko videl(a) glavne sestavine kruha. Bučna semena, mandlji, sončnice. Pa moka iz rjavega riža (ki jo lahko nadomestiš tudi z ajdovo ali polnozrnato pirino moko), za vezavo pa indijski trpotec in chia semena. Kruh je začinjen s poprom in soljo, vanj pa sem vmešala še veliko žlico mešanih suhih zelišč. Nasvet: za še nekoliko bolj mediteranski okus kruhu lahko  dodaš še nasekljane olive ali sušene paradižnike. Naslednjič bom s kakšno od teh dveh sestavin poskusila tudi sama. Če me prehitiš, pa javi kako se obnese 😉

Moj novi kruhek je torej poln samih dobrih reči. Polnovreden, zdrav in precej nasiten. To namreč ni kruh, kakršnega si vajen(a) če ješ le puhaste različice. Ta je namreč gost in zato tudi veliko bolj nasiten, vseeno pa je želodcu veliko prijaznejši. Tudi ta kruh (tako kot velika večina ostalih) ne vsebuje kvasa, tokrat pa nisem uporabila niti vinskega kamna ali sode bikarbone.

Pa še to – kruh je povsem brez glutena!

Idejo zanj sem zasledila na internetu, po nekaj spremembah (po mojem okusu) sem se vseeno odločila, da pripravim polovično količino sestavin. Za prvi poskus se mi to vedno zdi fino, saj pri neznanih receptih vedno obstaja tveganje da gre kaj narobe, da ali pa da okus kruha ne bo po tvojem okusu. In ker sestavine za takšne kruh niso ravno najcenejše (sploh če izbiraš ekološke), je prav, da s količino ne pretiravaš. Naslednjič seveda lahko vse skupaj podvojiš.

Za manjši hlebček potrebuješ:

• 90 g bučnih semen
• 75 g mandljev
• 75 g polnovredne riževe moke
• 40 g sončnic
• 20 g chia semen
• 25 g luščin indijskega trpotca
• jedilna žlica mešanice suhih zelišč (npr. origana, bazilike, timijana, rožmarina…)
• 1 zvrhana čajna žlička morske soli (lahko tudi več)
• sveže mlet črni poper (po okusu)
• cca. 225 ml mrzle vode, oziroma po potrebi

Postopek:

Dve tretjini bučnic zmelješ (zmiksaš) v moko. Enako narediš z celotno količino mandljev. Zmešaš med seboj in dodaš vse preostale sestavine razen vode (riževo moko, sončnična semena, preostanek bučnic, indijski trpotec, zelišča, sol in poper). Dobro premešaš. Nato doliješ vodo. Premešaš in pustiš stati vsaj pol ure oz. dokler sestavine ne vpijejo vse tekočine. Zmes mora biti namreč zelo gosta in nikakor ne tekoča ali lepljiva. Če se ti tudi po tem času zdi, da je vse skupaj prevlažno, si verjetno pretiraval(a) z vodo zato dodaj še malce trpotca.

Pečico segrej na 180 stopinj. Manjši pekaček obloži s peki papirjem ter ga premaži s stopljeno kokosovo maščobo ali olivnim oljem. Zmes nekoliko stisni med rokami in preloži v pekač. Z rahlo vlažnimi rokami ga oblikuj in dobro pritisni ob dno pekača.

Kruh peci približno 40 minut oz. dokler ni pečen. To preveriš tako, da v sredino zapičiš konico nožo – če na njej ni sledu surovega testa, je kruh pečen.

S pomočjo peki papirja ga nato le še prestaviš na rešetko in popolnoma ohladiš. Razrežeš na tanjše rezine in ponudiš. Več dni ga pokritega lahko hraniš v hladilniku, brez težav pa ga tudi zamrzneš. Kosi kruha so še boljši, če jih pred uživanjem dodatno popečeš v toasterju. Vsaj meni so – vedno! Sem namreč velika fenica hrustljavosti 😉

Vse setavine lahko danes kupiš že praktično kjerkoli. Če pa prisegaš na ekološke, pa jih zagotovo dobiš v trgovini Kalček. Sama sem pri njih kupila mandlje, ki receptu zares dodajo pravo piko na i.

In kot vidiš – priprava zdravega, polnovrednega kruha in to takšnega brez glutena, kvasa, jajc ali mleka je lahko zelo enostavna! 🙂