Čeprav sama že vse življenje živim na Gorenjskem, pa stara starša po mamini strani prihajata z Dolenjske, po očetovi s Prekmurja. Na Dolenjskem sem bila velikokrat, dokler sta dedek in babica še imela vikend, v Prekmurju le enkrat. Prav dobro pa vem, da je ena izmed tamkajšnjih tipičnih jedi prekmurska gibanica. Plasti testa z različnimi nadevi. Makovim, skutnim, jabolčnim in orehovim. Ko sem vse te sestavine (razen testa) zadnjič po naključju zagledala skupaj na kuhinjskem pultu, sem takoj dobila idejo za zajtrk, ki sem si ga pripravila danes. Ker je zunaj še hladno, mi še vedno paše, da zjutraj pojem nekaj toplega.
To seveda ni gibanica, je pa preprosta jed, ki vsebuje kar nekaj enakih sestavin. Je pa seveda veliko bolj zdrava in si jo za razliko od tradicionalne slaščice lahko privoščiš pogosteje. Obstajajo tudi številni recepti za presne gibanice, a te so večinoma prenasičene s številnimi drugimi oreščki in suhim sadjem (mandlji, indijskimi oreščki, dateljni), ki pa niso del slovenske kulinarike. Moja različica je zato lažja od presne, hkrati pa je topla in te tako prijetno pogreje že navsezgodaj zjutraj.
Skuta, orehi, jabolka in mak so ostali, testa nisem uporabila. Raje sem se odločila za proseno kašo, ki sem jo pred kratkim po dolgem času zopet kupila. Tokrat ekološko v trgovini Kalček. Proso je izjemno zdravo, bazično živilo (ne zakisa telesa) in je polno vitaminov in mineralov. Je tudi ena izmed sestavin, ki jo imajo Prekmurci pogosto na jedilniku. Večkrat kot v sladkih jedeh verjetno v bujti repi in kot del nadeva pri kolinah, a tudi v sladki različici je več kot odlična.
Prav tako nisem uporabila jajc, kisle smetane ter belega sladkorja, ki so še tri izmed nujnih sestavin za pripravo prave gibanice. Jajc za takšen zajtrk nisem potrebovala, kisle smetane ne maram preveč. Sladkor pa sem nadomestila z majhno količino rjavega, nerafiniranega sladkorja, ki ga je bilo ob jabolku ter sladkih rozinah povsem dovolj.
Potrebuješ:
Za proseno kašo:
- lonček prosene kaše
- eno srednje veliko jabolko
- čajno žličko rjavega sladkorja
- malo limonine lupinice
- cimet v prahu
- žlička kokosovega olja
In še…
- nekaj žlic skute*
- pest rozin
- pest orehov (praženih ali namočenih)**
- jedilno žlico makovih semen
- pravo vanilijo v prahu
* lahko uporabiš katerokoli skuto. Pasirano, nepasirano, kravjo, kozjo, ovčjo. Moja tokratna izbira je bila slovenska domača ekološka ovčja albuminska skuta, ki sem jo tako kot kašo kupila v ljubljanskem Kalčku.
Postopek:
V rahlo osoljeni vodi skuhaš kašo. V kozici razstopiš kokosovo olje, dodaš na tanke lističe narezano jabolko (lahko ga olupiš, jaz ga nisem). Premešaš, malce podušiš, nato pa zaliješ z nekaj kapljicami vode. Med počasnim kuhanjem dodaš cimet in sladkor ter malce naribane limonine lupinice. Ko se jabolka zmehčajo, jih z vilico prepasiraš v čežano (lahko povsem do gladkega, ali pa tako kot jaz pustiš še kakšen večji košček) ter čežani primešaš kuhano proso.
V suhi ponvi na nizki temperaturi na hitro prepražiš mak ter ga premešaš z vanilijo v prahu.
Orehe lahko sesekljaš ali pa pustiš cele.**
Še toplo kašo preložiš na krožnik, dodaš skuto, orehe, rozine in mak ter vse skupaj okrasiš z majhnimi koščki svežega jabolka.
Premešaš in uživaš v sladki in zdravi slovenski dobroti 😉
**orehi so lahko precej grenki. Njihov okus vedno izboljšam tako, da jih rahlo prepražim na suhi ponvi. Tako postanejo okusnejši ter fino hrustljavi. Tokrat jih nisem pražila, temveč sem jih za nekaj ur (čez noč) namočila v vodi, skupaj s kapljico limoniega soka. Zjutraj sem jih sprala in dodala kuhani kaši. Namočeni orehi so zagotovo najbolj zdrav način uživanja oreščkov. So lažje prebavljivi, njihov okus postane veliko slajši. Poleg tega se (če te lupinice motijo) zlahka olupijo.
