Pa ga imamo. Ekstra dan v letu 😉 Ja, letos nam je po nekaj letih februar zopet naklonil en dan več. Upam, da si ga kljub deževnem vremenu dobro izkoristil(a)! Sama sem večinoma lenarila. Po dveh mesecih pavze se jutri zopet vračam na delovno mesto. Za kuhanje bo manj časa, in čeprav kosila nosim s seboj, bodo vseeno bolj v stilu hladnega ‘fast fooda’.
Ponedeljek sem tako izkoristila za pripravo toplega domačega kosila. Privoščila sem si jagenjčka. Čeprav ga ne jem tako zelo pogosto, pa ga imam vseeno zelo rada. Meso je mlado, živali pa so se srečno pasle na planini nedaleč stran od mojega doma.
Zraven jagnjetine navadno pripravim krompir – kuhanega ali pečenega v pečici. Tokrat pa sem se odločila drugače. Krompir sem zamenjala za kvinojo, ki jo, kot si verjetno že opazil(a) pogosto uporabljam.
Recept sem pravzaprav sestavila za Mercator. Skupaj s še nekaterimi blogarji sem namreč vključena v njihove mesečne izzive. Tokrat so nas prosili, da pripravimo nekoliko drugačno velikonočno jed, ki bi bila primerna tudi za naše Orle.
Kot veš, skakalci močno pazijo na svojo prehrano. Sklepam, da ta temelji na beljakovinah. Zato je ravno kvinoja odlična izbira za prilogo naših športnikov. Že sama po sebi je polna proteinov, za dodatno mero so poskrbeli še sir (feta), grah ter okusna pistacija. Meso pa je itak ena sama beljakovina. In ker sem uporabila nemastne dele (fileje) jagnetine, je zanje to zagotovo dobra izbira za velikonočno pojedino. Velikonočno kosilo je tradicionalno sicer rezervirano za svinjino, a v nekaterih državah praznika ni brez mlade ovčke 🙂 In čeprav tudi jagnje sodi med rdeče meso in je vseeno nekoliko težji od na primer perutnine, pa je že zaradi zdravja dobro, da tu pa tam pride na jedilnik. In če ne za praznike, kdaj potem? 😉
Čeprav do velike noči manjka še skoraj mesec dni, je bilo moje zadnje februarsko kosilo že rahlo praznično obarvano.
Kvinojo sem (si) tako postregla skupaj z rukolo, meso pa položila na posteljico mladega motovilca in tankih rezin koromača. Za piko na i še nekaj hrustljave pistacije in svežih lističev mete, ter trobentic. Konec koncev je skoraj že pomlad, užitni cvetovi pa zagotovo polepšajo jed.
Okusna jogurtova omaka je morda res nekoliko bolj kalorična, a že v majhni količini zadostuje in močno izboljša celotno jed. In ob praznikih se zagotovo prekršijo tudi športniki… Česen v njej lahko izpustiš ali pa količino še povečaš. Povsem po izbiri.
A, pa še to. Vsi že dobro vemo, kako pomembne so zdrave maščobe. In da se tem zagotovo ne gre izogibati. Jaz sem jih poleg mlečnih izdelkov zagotovila še z dodatkom avokada. V kombinaciji s feto je namreč resnično fenomenalen 😉
Za kvinojino solato potrebuješ:
- pest sveže rukole
- 85 g bele kvinoje
- polovico dobro zrelega avokada
- 40 g fete
- pest kuhanega graha
- poper
- limonino lupinico
- nekaj kapljic limoninega soka
- pest nasekljane pistacije
Za meso:
- 2 tanjša fileja jagnetine (med peko se skrčita in tako pridobita na debelini)
- ščep soli
- olivno olje
- suh origano
Za jogurtovo omako potrebuješ:
- polovico gostega grškega jogurta (ovčjega)
- 10 -15 g fete
- pol stroka česna
- poper
Kvinojo skuhaš po navodilu, rahlo ohladiš, razrahljaš z vilico in ji primešaš kuhan grah in nasekljano pistacijo. Narahlo vmešaš še razdrobljeno feto in avokado. Popraš ter začiniš z limonino lupinico in nekaj kapljicami limone.
Ponev močno segreješ. Priliješ žlico olivnega olja, na njem iz obeh strani popečeš zrezke. Med peko jih soliš in obilno posuješ s suhim origanom. Mesa ne prepeci, sicer bo suho in pusto. Jagnetina je v sredini lahko še rahlo rožnata.
Za omako dobro zmešaš jogurt, fino sesekljan strok česna (lahko uporabiš tudi tistega v prahu) in razdrobljeno feto ter popraš.
Vse skupaj postrežeš na nekaj solatnih listov, tankimi rezini koromača ter lističi sveže mete.
Recept je nastal kot izziv Mercatorjevega projekta kuhaM.
One comment