Leča je ena super zadevica. Majhna okrogla stročnica, ki jo lahko uporabiš praktično kjerkoli in kakorkoli. V juhah in enolončnicah (klik), rižotah (klik), testeninah (klik), solatah (klik)… JO uporabiš kot prilogo ali samostojno jed (na blogu je veliko receptov, če te zanima, ga malce prebrskaj). Iz nje narediš namaz ali celo vege ‘mesne’ kroglice (klik).
Ker pozimi razen izjem ni veliko sveže solate, pa tudi ne prijajo tako kot takrat ko je zunaj + 25 stopinj in več, je zima kot nalašč za tople solatne krožnike. Za takrat, ko si želiš nekaj lažjega, pa vseeno hranljivega. Krožnik leče, skupaj z nekaj listki rdečega radiča, pikantno rukolo, hrustljavimi orehi in sladkim, v pečici pečenim pastinakom je zares okusna kombinacija. Svoje naredi malce drugačen solatni preliv ter nekaj rezin slanega parmezana.
Leča je dober vir beljakovin, zdravih ogljikovih hidratov, vlaknin. A če želiš zares popoln obrok, moraš stočnice vedno kombinirati z žiti. Najraje imam kombinacijo leče in riža, včasih, takole na hitro, pa posežem kar po kosu dobrega, polnovrednega kruha.
Lečin krožnik je idealna popoldanska malica. Nasitna, prijetno topla. Vsebuje celo paleto različnih okusov. Leča je stara, tiično slovenska jed. Tako kot so tudi pastinak in orehi.
Pastinak (če ga še ne poznaš) še najbolj spominja na peteršiljevo korenino. Njegov okus pa je mešanica korenja in ja, peteršilja. Je prijetno sladek, uporablja se v juhah in enolončnicah ter pirejih. Meni je najljubši pečen v pečici.
Pa orehi? Ja, danes, ko je na voljo toliko oreščkov, na orehe kar nekoliko pozabimo. Nanje se večina spomni za praznike, ko se peče in jedi tradicionalna orehova potica. pa morda tu in tam za kakšno pecivo ali piškote. Ko mi zapaše pest oreškov (ki nikoli ni samo pest ampak cel paketek 😉 ), tudi sama raje posežem po mandljih, lešnikih ali indijskih oreških, k iso trenutno moji najljubši. Ker pa imam doma velik oreh (drevo), ki je letos bogato obrodilo, sem letos pojedla tudi precej domačih orehovih jedrc. Pri oreščkih je tako… Lahko ješ surove, popečene ali pa jih za nekaj ur namočiš v vodi. tako postanejo lažje prebavljivi. Včasih sem oreščke večkrat namakala, sploh mandlje, ki se potem enostavno olupijo in postanejo veliko okusnejši. Rjava kožica je namreč tista, ki rada pogreni. Pistacije jem kar tako, indijske oreščke popečem na suhi ponvi, da postanejo bolj arometični in hrustljavi. Enako naredim z lešniki. Popečeni lešnikei (v pečici ali na ponvi) se zlahka olupijo, pomencaš jih med prsti ali suho krpo, pa je. Popečem pa tudi orehe. Tako postanejo veliko okusnejši, manj grenijo in še bolj fino zahrustajo 🙂
Oreščke sicer večinoma jem kot samostojni prigrizek, z njimi pa zelo rada okrasim svoje krožnike. Odlični so v sladkih in v slanih jedeh. Poskrbijo za več okusa in hrustlajvo noto, brez katere si skorajda ne predstavljam nobenega obroka več 🙂
Pred receptom pa še nekaj o leči. Verjetno si opazil(a) da obstaja več vrst leč. Razlikujejo se že na prvi pogled. Rdeča, zelena, rjava ali črna. Druga razlika je v času kuhanja ter seevda v okusu. Najhitreje je kuhana rdeča leča, največ časa potrebuje črna.
Že leta prisegam na lečo iz italijanske pokrajine Umbrija, po mojem mnenju je ena najokusnejših. Kupim jo v ljubljanski trgovini Kalček, drugje je še nisem zasledila. Vsaj ekološke ne. Je izredno prijetnega okusa
Količine so za dva manjša solatna krožnika (za prilogo h glavni jedi)…
Za solato potrebuješ:
- 50 g surove leče
- lovorjev list
- dva manjša pastinaka
- pest rukole
- nekaj listov radiča
- pest orehovih jedrc
- nekaj lističev parmezana
Za preliv potrebuješ:
- olivno olje
- vinski ali jabolčni kis
- žličko medu
- žličko dijonske gorčice
- sol
- manjši strok česna
- malce nasekljane šalotke
Narediš preliv. Olje, kis, gorčico in med z metlico za stepanje zmešaš v enakomerno emulzijo. Dodaš ščepec soli, malce česna in šalotke, ki ju prej čisto na drobno sesekljaš. Preliv poskusiš in po okusu popraviš.
Lečo pred kuhanjem namočiš ali le dobro spereš. Streseš jo v mrzlo vodo, dodaš lovorjev list in kuhaš (brez soli, sicer ostane trda!) do mehkega.
Orehe popražiš na suhi ponvi, toliko da zadišijo in postanejo prijetno hrustljavi.
Pastinak opereš, osušiš ter narežeš na enako velike kose. Premažeš jih z oljem in pečeš v pečici, na peki papirju, približno 20 minut oz. do lepe zlate barve.
Rukolo in radič opereš in osušiš.
Vse sestavine (razen sira) zmešaš in naložiš na krožnik. Okrasiš s parmezanom.
