Si ljubitelj(ica) raznih čokoladnih in/ali lešnikovih, kot je na primer Nutella? Ta je zagotovo najpopularnejša, tako zelo, da je v začetku februarja celo svetovni dan Nutelle! Si vedel(a)? Ga boš proslavil(a) z vsaj eno žlico (bodimo realni, zgolj pri eni žlici se redkokdo lahko ustavi 😉 )? Jaz zagotovo ne. Seznam sestavin preprosto ni po mojem okusu. Velike količine belega sladkorja, mleko v prahu (kdove kakšno) ter razni dodatki v sicer izjemno priljubljenem namazu mi niso prav nič simpatični.
A da ne bo pomote. To nikakor ne pomeni, da ne jem sladkih stvari. Ravno nasprotno! Če sem nekaj let nazaj imela obdobje, ko sem se le redko posladkala, mi zadnje čase (predvsem v zadnjem letu) noro prijajo sladkarije. Na srečo prisegam na kvaliteto. Na zdrave in hranljive sestavine, na doma pripravljene sladice. Ni nujno da so presne, nikakor! Presne mi pravzaprav niti niso tako zelo ljube. Z veseljem pa kombiniram razne polnovredne kaše, ekološke goste kremne jogurte, hrustljave oreščke. Za sladkobo navadno poskrbi kar sadje – sveže (banane, maline, jagode) ali suho (datlji in suhe fige na primer) ter seveda sladilo. Moje najljubše je javorjev sirup, včasih uporabim med (gozdni in akacijev sta moja najljubša), občasno kokosov sladkor. Za dodatni okus in piko na i pa mojih sladicam dodajo začimbe. Brez cimeta si sploh ne predstavljam življenja (resnično, uporabljam ga praktično vsak dan!), enkratna je tista prava, burbonska vanilija (kupim jo v prahu), pa klinčki, ingver, muškatni orešček…
Seveda pa prav tako kot ti (sklepam 😉 ) obožujem čokolado! Mlečne že dolgo ne jem. Odkar sem poskusila temno ji ostajam zvesta. Pa ne zato, ker je veliko bolj zdrava (čeprav je), temveč zato, ker je resnično polnega okusa. Po kosilu je kak košček temne čokolade praktično že stalnica, včasih pa prija že za zajtrk.
Tako kot čokolado, ki jo včasih vključim v svoje sladice, včasih pa jo grizljam kar tako, tudi jaz obožujem kremast čokoladni namaz. Na kruhu je enkraten, pa kot dodatek kolačkom, piškotom, krekerjem… Namesto Nutelle sem si zato podoben (meni osebno še veliko boljši!) namaz pripravila sama. Vem, da na spletu kar mrgoli receptov za domačo Nutello. Osnovna sestavina so poleg kakava lešniki, a teh nisem imela doma. Poleg tega pa vem, da je precej ljudi na oreščke alergičnih. Na srečo ostaja recept za namaz, ki ga lahko uživajo tudi oni! Spet drugi so za doma pripravljeno Nutello prikrajšani, ker nimajo zmogljivega mikserčka, ki bi poskrbel, da bi bil namaz resnično pravi namaz. Tudi zanje je ta recept zelo pripraven, saj ne potrebuješ nobenega mikserčka, pripravljen pa je praktično v nekaj sekundah.
Za moj recept je potrebnih le nekaj sestavin, razmerja med količinami pa prilagodiš svojemu okusu. Prav vsaka sestavina pa ima še kopico koristnih snovi. Tako da je takšen namaz ne le slasten, temveč tudi izjemno zdrav! Lahko si ga privoščiš povsem brez slabe vesti in zato tudi veliko pogosteje kot katerikoli kupljen namaz. Zakaj je tako zelo zdrav, si lahko prebereš čisto na koncu objave 🙂
Za razliko od Nutelle je moj namaz brez glutena, brez umetnih dodatkov, barvil, konzervansov ter oječevalcev okusa… Medtem ko je del slavne Nutelle narejen iz palmovega olja (ekologi in zagovorniki živali bodo zagotovo vedeli, zakaj ta ni ok) in je brez posebne hranilne vrednosti, pa so v tej dobroti izjemno zdrave maščobe iz sezama, ki poleg teh vsebuje še kopico beljakovin. Namaz ne vsebuje oreščkov niti soje (Nutella jih). Vsekakor pa v njem niti niti zrna belega sladkorja.
Pred receptom še opomba: razmerje med količinami prilagodi svojemu okusu ter vrsti sladila, ki ga uporabljaš (različna sladila-različne stopnje sladkosti). Količine, ki so zapisane spodaj so po mojem okusu. Iz njih sem pripravila precej gost namaz za manjši lonček, velikosti 150 ml (večje količine si ne upam pripraviti, ker tako ali tako pojem vse naenkrat 😉 ).
Sestavine:
- 75 g svetlega tahinija (uporabila sem ekološkega in sicer znamko Sunita)
- 45 g javorjevega sirupa (uporabila za sirup razred C znamke Dennre, seveda ekološkega in 100-odstotnega)
- 25 g presnega kakava v prahu (ekološke znamke Dragon foods)
- ščepec solnega cveta
Postopek:
Če tahini hraniš v hladilniku ga ogrej na sobno temperaturo ter dobro premešaj. Lahko ga ‘zmehčaš’ tudi tako, da ga za nekaj minut postaviš v rahlo ogreto vodno kopel. Tako bo postal bolj mazljiv. Tahiniju z metlico za stepanje pimešaj javorjev sirup in nekaj kapljic vode. Dodaj kakav (priporočam, da ga preseješ skozi cedilo, da se znebiš morebitnih grudic). Z metlico vse skupaj dobro premešaj. Glede na to kako gost ali tekoč namaz želiš postopoma dodajaj vodo in vsakič znova dobro premešaj. Še ščepec solnega cveta in to je vse!
Ker imajo vse sestavine precej dolg rok trajanja, bo tudi namaz obstojen precej dolgo. A dvomim, da bo to sploh potrebno 😉
Opozorilo: Ko odkriješ pravo razmerje je velika nevarnost da uživanje namaza vodi v zasvojenost 😀
Osnova za namaz je TAHINI. Če še vedno ne veš kaj tahini je, naj ti na hitro razložim. Gre zgolj za zmleta sezamova semena, ki ustvarijo gosto pasto. Lahko je narejen iz praženih oluščenih ali neoluščenih semen. Glede na to je njegov okus različno izrazit, bolj ali manj močan. Sama uporabljam svetel tahini. Sezamovo maslo je prava zakladnica hranljivih snovi. Vsebuje veliko beljakovin, vlaknin in zdravih maščob ter je verjetno eden najboljših virov kalcija… Vsekakor je zelo priporočljiv v prehrani vegetarijancev, predvsem pa vegnov, ki mlečnih izdelkov ne uživajo. Dandanes tahini lahko kupiš že skoraj v vsaki trgovini. Tako kot pri vseh stvareh pa je tudi tu pomembna kvaliteta. Če le lahko, izbiram ekološke sestavine in tahini sem tokrat dobila v trgovini Kalček. Narejen brez kakršnihkoli dodatkov (nekateri proizvajalci namreč tahiniju dodajo še sladkor ali sol). Pred prvo uporabo tahini dobro premešaj z žlico, ker se na dno kozarčka usede gostejši del, na vrhu pa po navadi nastane sloj olja semen. Odprtega hrani v hladilniku ter pred vsako uporabo dodatno premešaj.
Kje vse ga lahko uporabljaš?
Nepogrešljiv je pri pripravi humusa (namaza iz kuhane čičirike, limone in začimb), odličen je kot solatni preliv (zmešan z limono, soljo, olivnim oljem) ali preliv za rižote, testenine… Rahlo razredečen in po okusu začinjen kot pomaka za razne slane prigrizke, po želji ga lahko ‘razrahljaš’ z nekaj žlicami jogurta. Uporablja se pri peki raznih polpet, kot premaz oz. marinada za meso, pa tudi v sladkih jedeh. Pri peki piškotov na primer, v smoothijih pa v raznih namazih (na primer mojem čokoladnem). Pa še ideja za zajtrk, ki bo poskrbel za energijo vse do kosila: kruh premažeš z rahlo razredčenim tahinijem, obložiš z rezinami banane, pokapljaš z medom ter posuješ s sezamovimi semeni – odlično!
***
Za sladek okus je poskrbel JAVORJEV SIRUP. Lahko ga sicer nadomestiš z agavinim sirupom ali medom, odvisno od tega katero sladilo ti je najokusnejše. Agava je dokaj nevtralna, pri medu so razlike velike. Ker rad kristalizira ga za namaze ne uporabljam prav pogosto. Javorjev sirup ima rahlo karamelni okus. Tudi tukaj so razlike lahko precejšnje. Sirup je namreč rangiran po razredih, glede na to kako prečiščen je. Razredi so označeni s črkami. Razred A je najbolj razredčeno sladilo, zato tudi najmanj intenzivno. Prepoznaš pa ga že po tem, da je tudi najsvetlejše. Sama kupujem sirup razreda C ali D. Javorjev sirup je naravno sladilo, ki vsebuje največjo koncentracijo mineralov, predvsem magnezija in cinka, vitaminov, npr. B in A ter pomembno folno kislino. Pri nakupu pazi na to, da je sirup 100% ter da mu niso dodana druga sladila (npr. koruzni sirup) ter raznih emulgatorjev in drugih nepotrebnih dodatkov. Zato je fino, da tudi tukaj posežeš po ekološkem proizvodu. Tokratni javorjev sirup sem prav tako kot tahini dobila v Kalčku. Ko je sirup odprt ga je najbolje hraniti v hladilniku.
Kje ga lahko uporabljaš?
Povsod, kjer bi sicer uporabil(a) sladkor. Sama z njim sladkam čaje in kakav, ga (skupaj s tahinijem ali surovim maslom) namažem na popečen kruh, sladkam kosmiče, uporabim ga celo pri marinadi mesa. Tudi pečem z njim, je pa res, da javorjev sirup v nekaterih pecivih ne more zamenjati sladkorja, saj rezultat morda ne bo enak.
***
Okus po čokoladi je prispeval KAKAV. Presni seveda. Zakaj presni? Ker ni sladkan in zato, ker le ta kakav pravo bogastvo hranilnih snovi. Presni kakav vsebuje ogromno količino antioksidantov ter je eno izmed živil z največjo vsebnostjo magnezija. Poleg tega vsebuje še železo, krom, mangan, cink itd. Da čokolada izboljša razpoloženje je čista resnica. Za to je kriv kakav, ki vsebuje triptofan – aminokislino, ki je zaslužna ravno za dvig razpoloženja. Aminokislina je pomembna za tvorbo serotonina, ki se bori proti stresu in ki mu pravimo kar hormon sreče 😉
Kje ga lahko uporabljaš?
V vseh sladicah, tam kjer se tudi sicer uporablja kakav. Ker pa je presen kakav grenak, ga je potrebno sladiti. Seveda ne z belim sladkorjem, temveč s kakšnim bolj zdravim sladilom. Odličen je v kombinaciji z zelo zrelo pretlačeno banano ali namočenimi in zmiksanimi dateljni. V tem primeru kakšnega drugega ‘cukra’ niti ne potrebuješ. Kakav in kakavova zrna so vse bolj popularna tudi v kulinariki, predvsem v kombinaciji z rdečim mesom.
***
In nenazadnje – SOLNI CVET. Čeprav le ščepec, je sol v vseh čokoladnih jedeh nepogrešljiva. Če se ti to zdi smešno in nepotrebno, temu nikakor ni tako. Ščepec soli le še poudari čokoladni okus. Seveda lahko uporabiš navadno morsko sol, a solni cvet je nekaj prav posebnega. Tudi sicer je sol izredno pomembna za naše zdravje, čeprav mnogi še vedno trdijo, da se je soli potrebno izogibati. Solni cvet je najkvalitetnejša oblika soli. Je ročno pobran iz solnih bazenov ter vsebuje veliko mikroelementov in mineralov. Okus soli je bolj bogat, hkrati pa blagodejno vpliva na zdravje.
Kje ga lahko uporabljaš?
Solni cvet se uporablja zgolj za hladne jedi. Ne uporabljaš ga med samim kuhanjem, prav tako pa z njim jedi ne soliš, temveč ga uporabiš dodatno, naknadno. Kot piko na i. Solni cvet je tudi sol, ki se najbolje poda kot začimba raznim sladicam, ne le čokoladnim.
6 comments