Pred dnevi sem dobila prav poseben paket. Hofer mi je kot kuharski blogarki poslal kar nekaj svojih sestavin, skupaj z receptom za Šugalento, odlično jed iz polente, češnjevih paradižnikov in repkov kozic, ki jo pripravlja Ferfud. Gre za ekipo treh kuharskih mojstrov, ki s simpatičnim, modro obarvanim tovornjačkom potujejo po Sloveniji in pripravljajo dobrote iz Hofrovih sestavin. Za okusne grižljaje (na voljo imajo kar nekaj različnih jedi, tudi sladic 😉 ) pa niso postavili cene – plačaš lahko po svoji presoji, celoten izkupiček pa je namenjen v sklad projekta Botrstvo v Sloveniji za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Kako lepa gesta, se ti ne zdi?
In hvalabogu da še vedno obstajajo ljudje, ki jim ni vseeno. Ki ne gledajo le nase in lastno koist ter zaslužek, temveč resnično želijo pomagati drugim. Vse pohvale kuharjem, ki so pripravili odlične recepte za jedi, s katerimi že mesece razveseljujejo ljudi po številnih slovenskih krajih in pohvale Hoferju, za vse sestavine, ki jih nudi za takšen projekt. Če se pri njihovem tovorjanku še nisi ustavil(a), toplo priporočam, da to ob priliki storiš. Obljubim, da boš deležen/deležna finih grižljajev, hkrati pa boš s svojim pripspevkom pomagal(a) drugim. Dobra hrana in občutek, da nekomu nekaj daš, je najboljša moža kombinacija 🙂
S sestavinami, ki sem jih prejela, bi zlahka naredila identičen jed za že omenjeno Šugaleto, a zakaj bi doma pripravljala nekaj, v čemer lahko uživam pri fantih z modrega tovornjačka in hkrati s tem pomagam drugim? Raje sem naredila nekaj povsem drugačnega, hkrati pa v svoji mali sladki kreaciji uporabila Hofrove sestavine. Njihovo polento, odlično oljčno olje, ekološko korenje in slasten macarpone sirček, ki so le nekatere dobrote iz njihove stalne ponudbe. V Hoferju tudi sicer redno nakupujem, predvsem določena živila. Med drugim, vsaj enkrat tedensko, na primer avokado, na katerega sem preprosto nora 🙂 Že v večih trgovinah sem bila nad hruškastim sadežem razočarana, tukaj pa vedno dobim ravno prav zrelega in kremastega.
Zdaj pa k receptu. Količine so za cca. 14 koščkov kolača.
Za kolač potrebuješ:
- 160 g moke
- 85 g polente
- 2 čž pecilnega praška
- ščep muškatnega oreščka
- ščepec soli
- 200 g sladkorja
- 2 jajci
- 120 ml olivnega olja
- 125 ml kvalitetnega belega vina
- lupinico ene limone
- lupinico ene pomaranče
- 2 večja naribana korenja (cca. 150 g)
Za kremo potrebuješ:
- 175 g mascarpone sira
- 50 ml sveže iztisnjenega pomarančnega soka
- 1 JŽ (cca. 20 g) medu
Postopek:
Pčico ogreješ na 190 stopinj Celzija.
V prvi skledi z metlico ročno zmešaš jajca s sladkorjem, vinom, oljem ter nastrganima lupinica limone in pomaranče.
V drugi skledi zmešaš presejano moko, polento, pecilni prašek, ščepec soli in nastrgan muškatni orešček. Mešanico postopoma dodaš v jajčno zmes, pri tem pa ves čas mešaš z metlico, da se izogneš morebitnim grudicam. S spatulo (ali kuhalnico) nežno vmešaš nastrgano korenje.
Maso za kolač preliješ v namaščen pekač, obložen s peki papirjem.* Pečeš približno pol ure oz. dokler kolač ni lepo obarvan in pečen. To lahko preveriš s pomočjo zobotrebca. Preprosto ga zapičiš ga v sredino kolača in če na njem ni ostankov testa, je kolač pečen.
Pecivo ohlajaj na rešetki cca. pol ure, nato ga daj iz pekača in pusti da se popolnoma ohladi. Medtem v skledi dobro zmešaj mascarpone s pomarančnim sokom in medom. Kremo ponudi skupaj s korenčkovim kolačem.
*pri kakršnem koli pecivu ti priporočam uporabo pekača s snemljivim dnom. Vse skupaj je veliko enostavneje. Rezanje je veliko lažje, koščki pa lepši.
Kolač je izjemno mehek in neverjetno sočen. Tudi moja dva starša, ki sicer ne marata polente, pa tudi nad korenjem v sladicah se zmrdujeta, sta bila navdušena. Ne polente ne korenja se namreč skorajda ne čuti, sem pa prepričana, da dasta pravo piko na i 😉
Kolač lahko zgolj potreseš s sladkorjem v prahu in ponudiš. Sama ga nisem sladkala. Povsem dovolj sladkorja je že v njem, sem pa korenčkovo pecivo ponudila z mascapone sirom, ki zaradi dodanega pomarančnega soka nikakor ni bil pretežak. Sladila pa sem ga z medom, ker je pač veliko bolj zdrav od sladkorja, pa še s citrusi in korenčkom se dobro ujame.
A, pa še to. Vedno sem bila malce skeptična glede uporabe olivnega olja v kolačih. Do sedaj sem prisegala zgolj na maslo. A ‘olivčka’ bom zagotovo v ta namen še kdaj uporabila. Prihodnjič zagotovo v kakšni čokoladni tortici… 😉