Cvetača je poleg brokolija zagotovo ena najbolj osovraženih vrst zelenjave. Tudi meni ni ne vem kako ljuba, priznam. Razen seveda v preprostem narastku s feta sirom in kvinojo (klik). Zato sem toliko bolj vesela, da danes lahko s teboj delim recept za juho (obljubila sem, da jih bom to jesen nekaj objavila), ki je narejena ne samo, ampak predvsem iz cvetače. Je kremna, gosta in takšna, za dušo. Zaradi številnih začimb te prijetno pogreje, poleg tega pa sem zraven juhe pripravila še prav poseben dodatek.
Dodatek? Ja, dodatek v smislu posipa. Podobnega sem pripravila že za brokolijevo juho, ki sem jo objavila tukaj (klik), a ta je veliko bolj začinjen, s še več karakterja. Inspiracijo tako za juho kot za posip sem dobila na nekem tujem kuharskem blogu. Seveda sem ga prilagodila svojemu okusu, pa tudi treutnim sestavinam, ki sem jih imela doma. T.i. posip pa ima prav posebno ime. Dukkah.
Gre za egipčansko mešanico začimb, narejeno iz praženih oreščkov (najpogosteje lešnikov), kumine, koriandrovih in sezamovih semen, pogosto začinjeno s soljo in črnim poprom. Obstaja na stotine različnih receptov za dukkah in zlahka tudi ti ustvariš čisto svojega. Namesto lešnikov lahko uporabiš orehe, če ti katera od začimb ni ljuba (koriander na primer ima rahlo eksotičen okus) jo po želji lahko izpustiš, meni je všeč. Za razliko od svežega koriandra (ki ga ne bi nikoli zamenjala za peteršilj). Enako kot za’atar iz recepta za brokolijevo juho, se tudi dukkah uporablja v različnih receptih. Kot posip čez solate, juhe, hummus (namaz iz čičerike in tahinija- sezamove paste), testenine, pečeno zelenjavo, celo čez jogurt. Lahko ga pripraviš ‘na zalogo’. Tudi jaz sem ga naredila nekoliko več, zaprla v steklen kozarček in pospravila v shrambo. Pikantna mešanica mi bo v mrzlih dneh ki prihajajo zagotovo prišla še prav. Saj veš, začimbe grejejo 🙂
In čeprav se za posip največkrat uporabljajo lešniki, sem jaz uporabila nekaj drugega. tako kot avtorica tujega bloga, sem ga pripravila s pečenim kostanjem! Ker ga je ravno v izobilju 😉
Pripravila sem za dva krožnika goste juhe (ker takšne imam pač najraje – če so tebi všeč redkejše, jih pač malo bolj zalij).
Potrebuješ:
Za juho:
- olivno olje
- polovico manjše čebule
- 1 pastinak
- 1 manjšo glavo cvetače
- pol čajne žličke strte kumine
- pol čajne žličke mlete kurkume
- pol čajne žličke pimenta (začimba, narejena iz klinčkov, cimeta, muškatnega oreščka in popra)
- malo sveže nastrganega ingverja
- vodo
- sol
- 2 žlici limoninega soka
- peteršilj
Za dukkah:
- 80 g pečenega kostanja (ali lešnikov)
- 4 JŽ praženih sezamovih semen
- 1 JŽ koriandrovih semen
- 1 JŽ kumine
- 1/2 žlice grobo mletega črnega popra
- ščep soli
Predlagam, da se najprej lotiš posipa. Pečen kostanj olupi in ohladi. V suhi ponvi najprej popraži sezam, nato koriander in nazadnje še kumino. Vmes ponev večkrat potresi. Koriander in kumino praži toliko časa, da lepo zadišita. Nato ju pretresi v možnar in na grobo stri. Lahko jih nekaj pustiš celo celih. Začimbi premešaj s sezamom, soljo in poprom. Kostanj s pomočjo električnega mešalnika drobno sesekljaj in stresi k ostalim sestavinam. Premešaj. Iz napisanih količin boš dobil(a) kar nekaj posipa, zagotovo veliko več kot ga boš porabil(a) za juho. Količine po želji lahko zmanjšaš, ali pa posip shraniš v dobro zaprt steklen kozarec in uporabiš še kje drugje.
Za juho v kozico vliješ nekaj olivnega olja, dodaš drobno sesekljano čebulo in sol ter na nežnem ognju počasi pražiš, da se čebula zmehča. Nato dodaš začimbe, čez minuto ali dve pa še narezano zelenjavo. Priliješ toliko vode, da je zelenjava ravno pod gladino in kuhaš do mehkega. S paličnim mešalnikom juho do gladkega spasiraš. Nato jo soliš in dodaš limonin sok. Premešaš, poskusiš. Če potrebuje več soli ali več limone, je zdaj pravi čas, da juho prilagodiš svojemu okusu.
Primerno gosto juho okrasiš s svežim peteršiljem in potreseš s posipom. Zraven se odlično prileže kruh. Kakšen bolj ‘rustikalen’ morda. Jaz sem si spekla enostavne, nekvašene kruhke iz ajdove moke. Kar v modelčkih za muffine 🙂
super, super…evo to juhco bom dons nardila. Tud jaz koriandrova semena uporabljam, svežega pa samo v enem receptu, kjer sočim hruške, koriander in limeto s ščepcem alfa alfa v prahu. Rezultat je zelo všečen, nič kaj korianderski.
Lepše dni ti želim.
Pravijo, da mora deževat, če hočemo potem videt mavrico.
Naj ti tekne Lena! 🙂 Ja, imaš prav, dež ni nujno slaba stvar… Meni včasih prav paše takšno vreme. Sem lahko brez slabe vesti malo bolj lena 😉