Tokrat se mi je zalomilo. Želela sem pripraviti pito, pa se testo ni posrečilo. Kot vedno sem nekaj ekperimentirala in čeprav je kazalo, da bo testo povsem ok, se je po slepi peki začelo drobiti. Bilo je okusno (pohrustala sem ga kar tako), ni pa bilo dovolj čvrsto in ker je bilo rahlo razpokano absolutno ni bilo primerno za polnilo.
Medtem ko se je testo peklo, pa sem nadev že pripravila. Prepražila sem zelenjavo, jajca sem zmešala s feta sirom. Vse je bilo nared, da roma naravnost na testo in se v pečici do konca zapeče.
Ker je bila skorja pite neuporabna, sem se morala znajti drugače. Pito sem vseeno naredila, a takšno, brez testa 😉 Kar se je izkazalo za enkratno rešitev! Čeprav imam testo rada (predvsem zato, ker fino zahrusta), pa je polnilo tisto, v katerem se skriva največ okusa. Jajca tako ali tako obožujem, feta je eden izmed mojih najljubših sirov. Skupaj z zelenjavo (praktično katerokoli) pa je kombinacija jajc in fete nekaj najboljšega.
Odločila sem se za izbor jesenske zelenjave. Za sladko bučo, rdečo čebulico in koromač. Pa za malo špinače, ki, iskreno, ne prispeva ravno veliko k okusu, poskrbi pa za lep barvni kontrast 🙂
Zelenjavo sem pokapljala z nekaj balzamične kreme. Ekološko prodajajo v trgovini Norma. Na zadnji fotografiji je dobro vidna embalaža, če jo boš slučajno iskal(a). To ni balzamični kis, ampak omaka. Je veliko gostejša in vsaj po mojem, tudi bolj okusna. Lepo se poda k mojem zelenjavnem izboru in običajni kiš (pito) oz. fritato spremeni v nekaj prav posebnega.
Recept je pravzaprav neke vrste fritata. Medtem ko se slednjo praviloma speče v ponvi, v pečici pa se samo še dokončno zapeče, je tale pita pripravljena malce drugače. Zelenjava je sicer predhodno obdelana, nato pa sledi le še peka v pečici. Kar je v pekačkih za enkratno porabo še posebno enostavno. Nanje se namreč čisto nič ne prime, pito zlahka v enem kosu vzameš iz njih, po želji pa služijo tudi kot krožnik, sploh za primere, ko pito vzameš s seboj in si hladno privošči za malico. Mimogrede, meni so pite, tudi ta, brez testa, veliko boljše hladne!
Za nadev potrebuješ:
- na kocke narezano hokaido bučo (ta lupljenja ne potrebuje)
- polovico na manbjše kocke narezanega koromača
- polovico rdeče čebule, narezane na krhlje
- pest sveže špinače
- malo sveže nastrganega muškatnega oreščka
- ščepec suhega timijana
- balzamično kremo
- olje za peko
Za preliv potrebuješ:
- 3-4 jajca (odvisno od velikosti)
- nekaj kapljic mleka
- 65 g feta sira
- suh origano
Postopek:
Na srednji temepraturi na olju prepražiš čebulico, dodaš bučo, malo pozneje še koromač. Začiniš s suhim timijanom in muškatnim oreškom. Dušiš dokler se zelenjava ne zmehča, nato jo pokapljaš z balzamično kremo. Vmešaš še špinačo in premešaš. Ta že v minuti oveni in takrat je nadev pripravljen.
Medtem ko se buča in koromač mehčata pa že lahko pripraviš preliv. Dobro razžvkljaš jajca, lahko dodaš nekaj mleka, ni pa nujno. Vanje vmešaš še veliko večino razdrobljene fete.
V pekaček naložiš zelenjavo, jo preliješ z jajčno mešanico. Po vrhu nadrobiš preostanek sira in jajčno pito potreseš s suhim origanom.
Pečeš v vnaprej ogreti pečici, na 200 stopinjah, približno 15-20 minut oziroma dokler jajca ne zakrknejo.
Fritato ali pito rahlo ohladiš, razrežeš na trikotnike ter ponudiš z balzamično omako. Po želji soliš (jaz je nisem, ker je dovolj slana že feta) in popraš.
Pito lahko spečeš v večjem pekaču, sestavine pa prilagodiš. Več zelenjave, več jajc, več fete. Koščke v pečici pečene zelenjavne omlete ki ostanejo, lahko hladne poješ za popoldansko malico, večerjo ali zajtrk. Ni nujno, da je ta vedno le sladek 😉
Hola katja, včeraj je pa blo enih receptov. Super in spet hvala za ideje.
Lepe dni,
Lena
Haha, ja, prav imaš 😉 Sem imela cel vikend na voljo domačo kuhinjo, ker nikogar ni bilo doma. Pa se je veliko kuhalo 😉 Nekaj receptov pa še čaka na zapis 😉 In hvala tebi, Lena!