Ta hladna sadno-zelenjavna žitna ‘solata’ je prava jesenska poslastica. Je bogata, hranilna in nasitna. V manjši količini je idealna priloga praktično kateremukoli kosu mesa, hkrati pa prav primerna tudi kot samostojna jed. Idealna je za t.i. ‘lunch paket’, torej obrok, ki ga lahko neseš s seboj praktično kamorkoli. In to je tisto, kar je zame velik plus.
Na trenutnem delovnem mestu namreč nimam malice. Tudi odmora, ko bi zgradbo lahko zapustila in si v kakšen lokalu privoščila primeren obrok, nimam. No, pa tudi če bi ga imela, v bližini praktično ni restavracij, le trgovine, kjer bi si v najboljšem primeru lahko kupila sendvič iz polnovredne žemlje in malo boljše salame. A sendvičev bi se hitro naveličala, v to sem prepričana.
Brez hrane pa ne zdržim dolgo. Navajena sem jesti na dve uri, morda bi brez goriva zdržala tri, več ne. Zato vsako popoldan nekaj časa namenim pripravi malice za naslednji dan. Ker rada kuham, mi to ne predstavlja problema, edina težava je, da nisem na svojem, kar pomeni, da si kuhinjo zaenkrat delim s starši, ki pa nad mojim večnim in nesprestanim ‘packanjem’ niso preveč navdušeni.
Kakorkoli, ne dam se motiti. Jesti je pač treba, je tako? 😉 In danes sem si za jutrišnjo malico (med drugim ) pripravila tudi tole odlično solato. No, ni ravno solata, bolj neke vrste rižota. Brez riža, a z meni tako zelo ljubo kvinojo. Seveda sem (še toplo) preiskusila. Prepričati sem se morala, da je ok 😉 Čeprav v to nisem dvomila, saj imam vse sestavine zelo rada. In ja, je okusna in že se veselim jutrišnjega odmora, ko si jo bom skupaj s preostalimi dobrotami privoščila za pisalno mizo.
Če kvinoje (še) ne poznaš in/ali ne uporabljaš je morda čas, da ji končno daš priložnost. Če vsaj malo spremljaš moj blog, veš, da pogosto objavljam recepte z njo. In prepričana sem, da med njmi lahko najdeš takšnega, ki ti bo všeč. Kvinoja je namreč odlična tako v sladkih jedeh kot tudi slanih. Z njo lahko nadomestiš riž ali katerokoli drugo prilogo, jo zakuhaš v juho, z njo lahko celo pripraviš palačinke ali kiš (pito). Hladna ali topla, slana ali sladka, meni je odlična! 🙂
Tako kot obstaja več vrst riža, je tudi kvinoja različna. Dolgo sem uporabljala le belo, saj je bila včasih tudi edina, ki se je pri nas dobila. Že kar nekaj časa občasno kuham tudi z rdečo, navadno v kombinaciji s prvo, kot samostojna mi ni preveč všeč. Je nekoliko trša od bele, poleg tega pa je tudi okus nekoliko drugačen. Obstaja pa tudi črna kvinoja, ki pa je do danes še nisem poskusila. Vsaj v bolje založenih trgovinah lahko dobiš vse tri, le redkokje pa v enem paketu srečaš mešanico. Jaz sem jo našla v Normi. Trgovina z zdravo prehrano v centru Ljubljane (pa tudi v Mariboru jo imajo, za vse iz bolj oddaljenih krajev pa prav pride njihova spletna trgovina) ponuja mešanico bele, rdeče in črne kvinoje. In ravno s to sem danes pripravila recept, ki ti ga ponujam v naslednjih vrsticah.
Potrebuješ:
- 100 g tribarvne kvinoje
- polovico muškatne buče
- 50 g feta sira
- pest suhih brusnic
- pest pistacij
- nekaj vejic svežega peteršilja
- polovico rdeče čebulice
- sol
- olje za peko
Preliv lahko narediš po svoje ali pa uporabiš takšnega, kot sem ga jaz…
Za preliv potrebuješ:
- olivno olje
- balzamični kis (ali nekaj kapljic balzamične kreme)
- limonin sok
- strok česna (drobno naseljan ali stisnjen skozi stiskalnico)
- žličko gorčice
- sol in poper
Postopek:
Bučo narežeš na kockice, pokapljaš z oljem, soliš in v vnaprej ogreti pečici na 200 stopinjah pečeš toliko časa, da se zmehča in rahlo rjavo obarva. Pečeno ohladiš.
Kvinojo skuhaš po navodilih, pokriješ in ohladiš. Pistacije olupiš in jih prerežeš čez pol. Rdečo čebulico narežeš na majhne koščke.
Preliv lahko narediš po svoje ali pa uporabiš ‘mojega’. Zanj zmešaš vse zgoraj napisane sestavine v poljubnih razmerjih. Vmes preizkušaj, da vidiš če ti je dresing všeč. Potrebuje več soli, kisline, popra? Naj bo po tvojem okusu.
Kvinojo zmešaš z bučo, brusnicami, rdečo čebulico in pistacijami. Preliješ z marinado. Previdno vmešaš še nadrobljen feta sir in vse skupaj potreseš z drobno natrganim peteršiljem.
Postrežeš takoj, še bolje pa je, da jed za nekaj ur postaviš v hladilnik. Tako se bodo okusi še dodatno prepojili.
Za konec še nekaj besed o kvinoji. Čeprav jo označujejo kot žito (tudi jaz na blogu jo), pa pravzaprav ne sodi v to skupino. Kvinoja je seme, ne vsebuje glutena in je bogata z beljakovinami. Pred uporabo jo je fino dobro sprati, saj vsebuje snovi, zaradi katerih rada greni. Namakanje ni potrebno, saj je kuhana zelo hitro. Upoštevaj čas kuhanja (in količino vode!), ki sta navedena na embalaži, po kuhanju pa pokrito pusti še nekaj minut, da kvinoja popije morebitno odvečno tekočino. Nato jo z vilico razrahljaj. Lahko jo skuhaš ‘na zalogo’, saj v hladilniku zdrži kar nekaj dni. Tako jo lahko sproti porabiš, kjerkoli in kadarkoli ti zapaše. Kako? Možnosti je resnično veliko… Eksperimentiraj! 😀
4 comments