Moja kuhinja je kar se tiče mesa precej dolgočasna. Še največkrat je na meniju piščanec. S kostmi ali brez. Kuhan ali pečen. To ni edino meso, ki ga pripravljam in nikakor ne edino, ki mi je všeč. Ne branim se dobre mlade divjačine, všeč mi je zajčje meso (predvsem v obarah), vse bolj pa sem navdušena tudi nad mladimo jagnetino. Vseeno pa piščanec ostaja na vrhu lestvice. Verjetno zato, ker je lahko dostopen, ugoden in tako hitro pripravljen. Ker ga lahko začiniš z nešteto različnimi začimbami in zelišči in njegov okus bo vselej drugačen. Ker je tako blag in nežno mehak (če ga seveda ne preprečeš in namesto sočnega kosa mesa ješ presušeno ‘žagovino’ 😉 )
Piščančje meso je zelo okusno. Včasih je dovolj, da ga samo malce posoliš, prenese pa tudi močne začimbe. Odlično se znajde v marikateri jedi, zraven mesa pa lahko ponudiš najrazličnejše priloge, od testenin in riža do krompirja na 1001 način. V smetanovi omaki je zelo okusen, enako dobra, če ne še okusnejša, je kombinacija piščančjega mesa s sirom. Poleti so odlični piščančji ražnjiči, hrustljavo zapečen in primešan mešani solati pa je kot nalašč za lahko poletno večerjo.
Moj tokratni krožnik ni bil mišljen kot še ena izmed idej, ki bi jih objavila na blogu. Preveč preprosto se mi je vse skupaj zdelo in vedela sem, da piščančje roladice težko lepo izgledajo, razen če zanje nimaš ektra lepih ter tankih in enakomerno rezanih piščančjih prsi. Na koncu sem, preden sem se jedi lotila, vseeno na desko vrgla prvi prtiček, ki mi je prišel pod roke (malce dekoracije vseeno mora biti 😉 ) in nekajkrat pritisnila na fotoaparat (beri: telefon). Vonj je bil namreč tisti, ki me je že vnaprej prepričal, da bo tole eno zelo dobro kosilce.
Ker sem velika ljubiteljica zelenjave, brez nje ni šlo. Tokrat je bil v ospredju por. Nekateri jedo surovega, kar tako, v solati. In čeprav mi je tudi takšen okusen, pa sama por največkrat lepo počasi podušim. Tako sladek je potem. Nežen in veliko milejšega okusa kot surov.
Por sem uporabila za zvitke, nadevu pa dodala nekaj koromača. To je še eno izmed živil, ki jih marsikdo ne pozna ali ne uporablja, kar je velika škoda! Poleg tega, da je koromač izjemno zdrav, kar je seveda velik plus, ga lahko pripraviš na zelo veliko različnih načinov. Tanko (pomembno!) narezan, začinjen z limono, oljčnim oljem in soljo, je odličen v solati, razkosan na četrtine in popečen na žaru ima povsem drugačen okus. V nobeni zelenjavni juhi, ki jo pripravljam, že dolgo ne manjka, tudi kremne koromačeve juhe so odlične. Koromač dajem v rižote, med testenine, skratka povsod ga je dovolj! 🙂 Sam po sebi zna biti malce sladek, sploh če je toplotno obdelan, a z večjim ščepcem soli, se tudi sladkost zlahka odpravi.
Recept, ki sledi, je primeren za eno osebo. S sestavinami boš pripravil(a) dva mesna zvitka s precejšnjo količino kremne porove omake in manjšo solato ob strani. Poleg takšnih zvitkov bi odlično pasali tako široki rezanci kot krompir v oblicah, sama sem se odločila za preprosto kuhan bel riž. Zanj na krožniku ni bilo prostora in ker tako ali tako veš kako izgleda, se nisem mudila še s fotografiranjem riža. Se mi je veliko preveč mudilo poizkusiti, kaj sem ustvarila tokrat 🙂 Sem pa malce omake prihranila in pozneje z njo prelila še riž. Kakšna razlika!
Za mesne roladice potrebuješ:
- 2 večja, tanjša fileja piščančjega mesa
- pest tanko narezanega pora
- pest tanko narezanega koromača
- sol, poper ter suh origano
- žlico olivnega olja
- žličko masla
Za omako potrebuješ:
- dve pesti tanko narezanega pora
- deciliter belega vina
- žlico limoninega soka
- nekaj jedilnih žlic riževe smetane za kuhanje*
- sol
- vodo po potrebi
Za solato potrebuješ:
- polovico koromača
- sol
- limonin sok
- olivno olje
* uporabljam znamko Isola
Za solato tanko narežeš koromač, ga začiniš z zgoraj napisanimi sestavinami, premešaš in se lotiš priprave mesa.
Če meso ni dovolj tanko, ga s kuhinjskim kladivom malce potolčiš da se stanjša ter da je povsod enakomerne debeline. Potreseš ga s suhim origanom in začiniš s ščepcem soli.
Por in koromač za zvitke tanko narežeš. Ponev segreješ na srednjo temperaturo, vanj kaneš olje ter dodaš maslo. Kombinacija obojega je odlična, pa tudi zelo pomembna. Kadar namreč kuhaš z maslom, mu je vedno dobro dodati malo olja, sicer se rado zažge. Na maščobo streseš zelenjavo, soliš in počasi dušiš. Ko se zmehča, rahlo ohladiš, jo razporediš na oba piščančja fileja ter meso zrolaš v roladice. Da bo vse skupaj kompaktno, meso lahko zavežeš s primerno vrvico ali pa uporabiš zobotrebce.
V ponev priliješ še nekaj maščobe, zvišaš temepraturo in z vseh strani na hitro popečeš zvitke. Temperaturo znižaš, dodaš riževo kremo (ker je zelo gosta, vsaj ta moja je bila, jo pred tem zmešaš z malo tople vode). Pokriješ ponev in na nizki temepraturi nekaj časa dušiš meso. Nato dodaš vino in limonin sok, kmalu zatem pa še por, ki ga pred tem seveda tanko razrežeš. Soliš in kuhaš toliko časa, da zelenjava uvene, meso pa se zagotovo prepeče. Po potrebi dodaš še malo smetane, limone ali soli. Poskusi in dodajaj po potrebi in okusu.
Vino, limona, smetana in por. Odlična kombinacija, ki jo bom zagotovo še ponovila. Če riževe smetane ne uporabljaš, lahko uporabiš navadno. Verjamem, da bo videz še lepši. Riževa krema je sicer povsem bela, a pri kuhanju skoraj popolnoma zbledi. Je tudi precej gostejša od živalske, tako da v primeru običajne smetane zaupaj svoji lastni presoji. Je pa riževa krema okusna, malce drugačna in prijetna zamenjava za mlečne izdelke.