Ko gre za krompir imam najraje preprosto pripravljenega. Kuhanega v slanici, s svežim peteršiljem ter maslom ali oljčnim oljem ali pa pečenega. Kifelčarja v ponvi, ostalega pa narezanega na krhlje ter skupaj z grobo morsko soljo ter nasekljanim rožmarinom pečenega v pečici.
Še raje kot navaden krompir imam rada sladkega. To so tisti veliki gomolji z oranžnim mesom, ki jih, žal pri nas le redkokje gojijo. So pa, največkrat iz Združenih držav, na voljo že v vsaki trgovini. Čeprav prisegam na lokalno hrano, pa imam na svojem stalnem meniju nekaj tujih, takšnih, brez katerih pač ne morem. Poleg avokada je to zagotovo sladki krompir.
Kuhanega ne maram, obožujem pa pečenega! Narežem ga na krhlje in popečem v pečici. Odličen je tako kot priloga kot dodatek solatam. Včasih pa si ga pripravim kar tako, za prigrizek. Krhlje najraje pomakam v omako iz grškega jogurta, avokada, oljčnega olja, limone in soli. Ni boljšega!
Tokrat pa je sladki krompir kraljeval v njokih, ki sem jih danes pripravljala prvič. Čeprav sem njoke že jedla, pa zagotovo niso velikokrat videli mojega krožnika. Verjetno zato, ker so njoki navadno pripravljeni iz običajnega krompirja in bele moke, poleg tega pa so kuhani. In kot takšni mi pač ne gredo po grlu. Kuhani njoki se mi zdijo preveč, oprosti izrazu, sluzasti in spackani. Zato sem bila še toliko bolj vesela, ko sem že nekaj časa nazaj našla recept za njoke, narejene iz sladkega krompirja in mandljeve moke, ki pa niso kuhani v vreli vodi ampak pečeni. Čeprav se recepta ne spomnim natančno, sem za izhodišče tokratnega eksperimentiranja v kuhinji, uporabila zgornjo idejo. Mandljevo moko sem zamenjala za polnozrnato riževo, prepričana pa sem, da jih lahko pripraviš s katerokoli želiš.
Iz spodnjih sestavin sem naredila 10 njokov. Ti njoki res niso kot vsi ostali, so veliki in debeli – že skoraj kot podolgovati polpeti 😉 Ali morda kroketi… Ker sem jih delala prvič, sem raje naredila večje, ker sem mislila, da bi jih bolje obvladala in v ponvi lažje ‘obračala’, a izkazalo se je, da bi bili manjši še boljši. Okus je bil sicer odličen, zato tudi objavljam recept, vseeno pa bi ti priporočila da narediš manjše. Tako se bodo še lažje zapekli in bodo bolj hrustljavi. Pa še več jih bo 😉
Ker imam precejšen apetit (čeprav, verjemi, niti slučajno ne izgledam tako, kar, verjemi še enkrat, ni sreča, ampak prekletstvo), sem zlahka pojedla vse naenkrat. Ob skledi solate ali kot priloga zrezku na žaru, pa bi s to isto količino lahko nahranil(a) dva. Samo toliko, za občutek.
Sestavine, ki jih potrebuješ…
Za njoke:
- dobrih 400 g surovega sladkega krompirja (oziroma 250 g pečenega krompirjevega ‘mesa’)
- pest sveže špinače
- eno jajce (oziroma rumenjak + četrtina beljaka)
- muškatni orešček
- sol in poper
- 10 g kozjega sira (lahko uporabiš tudi trd ovčji sir – pecorino bi bil odličen! ali parmezan)***
- dobrih 75 g polnovredne riževe moke (ali katerekoli druge moke)
- ghee (ali katerokoli drugo maščobo za peko)
Za preliv:
- nekaj žlic oljčnega olja
- dva sveža žajblova lista
- strok česna
- sol in poper
Za okras in piko na i:
- nekaj tanjših rezin sira***
- pinjole
*** če ne smeš uživati mlečnih izdelkov, sir lahko brez težav popolnoma izpustiš. Morda boš namesto njega potreboval(a) kanček več soli, da njoki ne bodo presladki. sir pa lahko nadomestiš tudi z takšnim, ki laktoze ne vsebuje. Danes je na voljo že skoraj povsod.
Pečico ogreješ na 185 stopinj celzija. Sladki krompir položiš na pekač, obložen s peki papirjem ter ga slabo uro pečeš v pečici. Čas pečenja je odvisen od velikosti in debeline krompirja. Krompir je pečen, ko se zmehča, kar lahko preveriš z nožem. Pečen krompir rahlo ohladiš, prerežeš in z žlico izdolbeš ‘meso’, ki ga nato dobro pretlačiš ter povsem ohladiš.
Špinačo opereš in na hitro blanširaš v slani vodi. Nato jo odcediš, fino stisneš (tako da iz nje izteče vsa odvečna voda) ter drobno nasekljaš.
Ohlajen krompirjev pire zmešaš z muškatnim oreščkom, drobno naribanim sirom, soljo in poprom, špinačo, rumenjakom ter žličko beljaka. Nato postopoma dodajaš moko. Zna se zgoditi da boš potreboval(a) manj ali pa več moke kot je zapisano zgoraj. To je seveda odvisno od rzmerja ostalih sestavin ter moke, ki jo boš uporabil(a). Končna zmes ne sme biti preveč pacljiva, pa tudi zabita ne. Zaupaj svojemu občutku!
S pomokanimi rokami oblikuješ njoke poljubne velikosti. Polagaš jih na peki papir (zato da se ne prilepijo na krožnik) in ko so pripravljeni postaviš v hladilnik, medtem pa pripraviš omako.
Olivno olje nekaj časa segrevaš, a na zelo nizki temperaturi. Olje medtem soliš in popraš, mu dodaš olupljen in z nožem sploščen strok česna (sploščiš ga zato, da od sebe da več okusa) in list ali dva svežega žajbla. Nekaj časa vse skupaj nežno segrevaš, nato odstraniš česen in žajbelj, omakico pa prihraniš.
Na suhi ponvi popražiš pinjole ter narežeš nekaj tanjših rezin sira.
Njoke pečeš pri srednji temeperaturi na kar precejšnji količini maščobe. Sama sem se odločila za ghee (kuhano maslo), če pa ga nimaš ali ne uporabljaš, ti predlagam olivno olje, ki mu dodaš malo masla. Njoke zapečeš iz vseh smeri. Majhni njoki so pečeni že v parih minutkah, ti moji so potrebovali malce več časa, ker so bili bolj okroglolični 😉 Med peko jih obračaš počasi in previdno, meni se je najbolj enostavno zdelo kar s prsti. Pa še oblika njokov se pri tem ne poškoduje.
Njoke serviraš na krožnih, jih preliješ s česnovo žajblovim oljem, okrasiš z lističi sira ter potreseš s hrustljavimi pinjolami.
Njoki so sočni in zelo okusni. Ker so pripravljeni iz sladkega krompirja, ki je že sam po sebi veliko bolj intenziven in z več ‘karakterja’ kot naš domači krompir, ne potrebujejo nobene posebne omake, ki bi poskrbela za to, da je jed okusna. Odišavljeno oljčno olje je več kot dovolj, svoj pečat pa pusti tudi sir. Ker je takšen krompir res sladek, ga je morda potrebno edino nekoliko bolj soliti. A o tem odločaš sam(a).
Pinjole sicer uživam le redko, a tukaj je moja stara zaloga prišla še kako prav. Veliko okusnejše so popečene, tako da si le vzemi tisto minutko ali dve in jih prej prepraži. Okus je veliko boljši, pa še prijetno bodo zahrustale.
Manjše njoke ješ z vilicami, pri ekstra velikih boš potreboval(a) še nož. Ali pa jih, tako kot jaz, primeš kar v roko 😉 Kakorkoli se jih boš že lotil(a), dober tek in naj ti teknejo!
O super Recept! Glede na to, da omenjaš polpete in da je sladek krompir užiten tudi surov, bi bilo zanimivo narediti tudi iz nastrganega surovega krompirja. Kaj praviš ?
Zagotovo Danica! Tako ali tako se potem še popeče v ponvi. Sploh če narediš manjše njokce, se bo zagotovo dobro prepekel. Prav surovega, nič toplotno obdelanega, jaz namreč ne bi jedla… V tem receptu sem cele gomolje predhodno pekla v pečici zato, ker se mi zdi, da tako sladek krompir dobi še bolj intenziven okus. Poleg tega je fino da je meso krompirja mehko, saj ga tako zlahka pretlačiš. Tako skupaj z drugimi sestavinami lažje tvori homogeno zmes. Seveda pa lahko poskusiš tudi po svoje… Če boš, javi kako je šlo 😉
Živjo, te ta veliki njoki se imenujejo svaljki in kot si že sama ugotovila se lahko kuhajo ali pečejo. 😉
Kako jim rečeš niti ni pomembno, pomemben je okus 🙂 Verjetno se lahko kuhajo, seveda, ampak je v tem primeru bi bilo bolje, če so manjši. Jaz kuhanih njokov na splošno ne maram, ker se mi zdijo preveć ‘pocasti’, zato pa imam toliko raje popečene jedi… In tile njoki so ravno zato čisto po mojem okusu 😉
Wau,nad temle recptom sem pa navdušena-obožujem namreč sladek krompir! Me pa samo zanima,ali je tole primerno kot glavna jed? Ali zraven ponudiš še meso,npr. piščanca?:)
Tudi jaz ga obožujem! 🙂 Glede njokov pa čisto po želji – v večji količini so lahko povsem samostojna jed, morda le s skledo sveže solate ali kakšnim prelivom. Kombinacija s piščancem bi bila odlična, imaš prav! V tem primeru je njokov seveda lahko manj… Čisto po želji, okusu in apetitu 😉