Vse odkar sem prvič naredila zvitke iz riževega papirja, sem popolnoma navdušena nad njimi! Čeprav so užitni tudi presni, imam veliko raje pečene. Včasih tako zelo, da testo že fino hrusta, drugič le toliko, da se pregrejejo in izgubijo okus po ‘surovem’.
Zvitke sem polnila že z marsičem. S kombinacijo piščanjega mesa, gob, zelenjave, sojine omake in jajc (klik), pa rahlo pikantne z okusnimi gamberi, presne s kvinojo, avokadom in sezamovimi semeni (klik), celo na sladek način sem si jih privoščila! Kot mini (ter lahke in zdrave) štrudelčke (klik).
Sami po sebi riževi papirji niso ne slani, ne sladki, zato so še kako prilagodljivi za vse možne ideje, okuse in kombinacije. Tokrat je bila na vrsti buča! Avgust se je že prevesil v drugo polovico in buče srečujem kamorkoli grem. Vsaka trgovina je že dobro založena z njimi. Buče razlčnih barv, velikosti in oblik krasijo prodajne police.
Buč dolgo nisem uporabljala, ker doma pač nikoli nismo kuhali z njimi. Odkar sem kuharijo vzela v svoje roke, preizkušam marsikatere sestavine, ki sicer nikoli ne bi prišle v domačo kuhinjo. Ena izmed takšnih so buče. Prejšnja leta sem večinoma kupovala vrsto hokaido buč, ki sem jih nato uporabila za razne juhe (klik) in karije (klik), rižote (klik), pite (klik), celo solate. Še najboljše pa so popečene v pečici. Kot priloga k mesu ali raznim žitaricam in stročnicam. En primer najdeš tukaj (klik), še več receptov pa na blogu…
So pa maslene buče nekako najbolj priznane. Vsaj zdi se mi tako. Na spletu kar mrgoli receptov zanje. Ker se za prvič vseeno nisem opogumila, da bi z bučo pripravila celotno kosilo, sem maslenko 😉 za prvič uporabila kot predjed. Ker mi številne žitarice (predvsem pšenica) v zadnjem času delajo nekoliko preglavic, sem se odločila, da bom namesto belih testenin uporanila riževe papirje in bučo, skupaj s skuto, sirom in še nekaj dodatki pripravila v obliki majhnih zvitkov. Lahkih, ravno prav hrustljavih, pa še brezglutenskih (če se mu moraš slučajno izogibati).
Morda kombinacija žajbla in buče resda ni noviteta, a vseeno sem se odločila za preverjeno uporabo zelišča, ki, mimorede, na našem vrtu letos tako lepo uspeva.
Priprava zvitkov je zelo preprosta, potrebuje pa nekaj predpriprave. Buče je najprej potrebno popeči v pečici, nato pa lahko pripraviš nadev za zvitke, ki so, v dobro ogreti pečici, pečeni že v nekaj dobrih minutah. Dobra stran tega je, da jih lahko narediš že vnaprej, spečeš pa jih, ko jih potrebuješ (ali te zagrabi lakota). Sicer pa se ne sekiraj, če jih boš spekel/spekla, več kot jih zmoreš pojesti. Enako dobri (če ne še bolj) so hladni. Ravno zato so tudi odlična ideja za piknike, malico v naravi ali službi. Pa kot večerni prigrizek pred televizijo ali preprosto za trenutke, ko potrebuješ nekaj dodatne energije 🙂
Za 6 zvitkov potrebuješ:
- 1 majhno masleno bučo
- 100 g ricotte (albuminske skute)
- 30 g kozjega sira
- 1 jajce
- pest mlade blitve (lahko jo nadomestiš s špinačo)
- strok česna
- naribano limonino lupinico
- sol in poper
- ščepec muškatnega oreščka
- 6 riževih papirjev
- olivno olje
Za preliv potrebuješ:
- olivno olje
- košček masla
- nekaj žajblovih lističev
- limonin sok
Za piko na i pa še:
- 30 g naribanega kozjega sira
Bučo prepoloviš, s pomočjo žlice odraniš semena, jo še enkrat prerežeš na pol (tako da dobiš četrtine) ter preložiš na pekač, obložen s peki papirjem. Preliješ z olivnim oljem, potreseš z grobo morsko soljo ter sveže mletim črnim poprom, nato pa v vnaprej ogreti pečici na 200 stopinjah pečeš dobre pol ure. Meso pečene in ohlajene buče s pomočjo žlice izdolbeš in ga pretlačiš z vilico. Za 6 zvitkov sem uporabila 150 g pečenega bučkinega mesa.
V skledi zmešaš skuto, nariban sir, jajce, limonino lupinico, sol, poper, drobno nasekljan strok česna in muškatni orešček. Blitvo opereš in drobno sesekljaš (če je mlada je ni treba blanširati, pa tudi sredinske žile ni potrebno odtranjevati). Mešanico skute in sira preliješ čez bučo, dodaš nasekljano blitvo ter vse skupaj premešaš.
Začneš s polnjenem zvitkov. Rižev papir (enega za drugim, ne vse hkrati!) splakneš pod hladno tekočo vodo, na sredino daš dobro žlico pripravljenega nadeva, nato zviješ. Kako je odvisno od tebe, seveda pa s prepogibanjem lahko začneš takrat, ko je testo prožno (kar se po stiku z vodo hitro zgodi). Možnosti je kar nekaj, osebno pa se zvijanja vedno lotim takole: spodnji del prepognem čez nadev, nato čezenj prepognem levo in desno polovico okroglega testa, nato pa ‘zagrabim’ za že prekrit nadev in zrolam do zgornjega robu testa. Če ti ni jasno kako vse skupaj izgleda, si poglej na spodnji skici.
Za preliv v manjšo ponvico priliješ nekaj olivnega olja in malce masla. Na maščobi na hitro prepražiš sveže liste žajbla, toliko da zadišijo in so skoraj hrustljavi. Odstaviš, nekoliko ohladiš ter priliješ limonin sok. S tem premažeš pripravljene zvitke, ki jih v vnaprej ogreti pečici pečeš približno 10-15 minut, oziroma po okusu. Nato jih potreseš s sirom, nanje naložiš žajbelj ter pečeš še kakšno minutko, oziroma toliko časa, da se sir stopi.
One comment