Od nekdaj sem imela rada jogurte. Spomnim pa se, da sem, ko sem bila majhna, hotela le sadne, na naravne sem se navadila šele pozneje. Sprva z veliko žlico sladkorja, pozneje, ko sem sladkor zamenjala za druga sladila, pa z medom. Seveda sem jedla kravje, drugih sploh nisem poznala. Dokler nisem zaradi zdravstvenih težav poskusila s kozjimi, približno v istem času pa tudi z ovčjimi. Joj, kaj sem zamujala! 100X, ah kaj, 1000X bolj okusni so! 🙂 Je pa res, da je odvisno kje jih kupiš, saj so razlike med njimi lahko precejšnje…
Tako sem kozje in ovčje jogurte vzela ‘za svoje’. Prisegam na goste jogurte, tekoči mi niso preveč všeč. Največkrat jih pripravim v kombinaciji s sladkimi sestavinami, prav tako odlični pa so tudi kot ‘priloga’ slanim jedem. Žlica jogurta v kremnih juhah, omakica z zelišči in začimbami za k mesu ali pikantnim zelenjavnim polpetam. Odlično! Pa seveda tatziki. Naribana in ožeta kumara, s česnom, olivnim oljem, limoninim sokom, skupaj z jogurtom in z veliko svežega koperca. Malce soli, in poper po okusu. Ni boljšega!
Sadnih jogurtov že nekaj let ne kupujem več. Tudi kravjih ne, oziroma jih jem res zelo redko. Kozje jogurte pa sem kupila že na različnih koncih še vedno pa, enako kot pri ovčjih, prisegam na Hoferjeve. So ravno prav gosti, kremasti, njihov okus pa prav nič ne spominja na ‘živalskega’ 😉 So namreč blagi, velik plus pa je vsekakor to, da so narejeni iz ekološkega mleka ter z dodanimi probiotičnimi kulturami.
In čeprav kupujem naravne, jih na koncu kot take nikoli ne pojem. Vedno jih namreč ‘opremim’ po svoje. Z različnimi kašami, kosmiči, oreščki, semeni, medom, javorjevim sirupom, čokolado… Pa seveda s sadjem. Suhim ali svežim.
Zadnjič sem si nekaj žlic ovčjega grškega jogurta privoščila že za zajtrk. Osvežujoč, slasten zajtrk je bil pripravljen v nekaj minutah. Bil je namreč precejšen vročinski val in bolj kot kaj drugega je že zjutraj prijala hladna hrana. Sadje je seveda največ prispevalo k okusu, sem pa ta tokrat oreščke (ki jih sicer obožujem – najbolj mandlje in pistacijo), zamenjala za prav tako hrustljava semena, kosmiče pa za ajdovo kašo, tisto ‘ta pravo’ zeleno in ne praženo rjavo… Kombinacija je bila zadetek v polno!
Sestavine:
- ajdova kaša
- sončnična semena
- bučna semena
- sveže sadje: banana, maline, črni ribez
- zdrobljena kakavova zrna
- cvetni prah
Ajdovo kašo sem čez noč namočila, zjutraj pa jo dobro sprala pod hladno tekočo vodo. V skledico sem naložila plast ajde, nato plast jogurta in zopet ajdo. Narezala sem še banano, skledo napolnila z domačimi malinami in črnim ribezom, dodala še nekaj gostega jogurta, potresla s semeni bučnic in sočnic, zdrobljenimi kakavovimi zrni in granulami cvetnega prahu, ki sem jih na rahlo strla v terilniku.
Tokrat sem med izpustila. Tudi javorjevega sirupa nisem dodajala, pa ga imam zadnje čase zelo rada. Naj bo sladek okus res le sadni, razni sirupi hitro prevladajo…
Brez skrbi. Tudi takšen zajtrk je precej nasiten. Tudi sama sem sicer velika zagovornica popečenega kruha, a tu pa tam prija tudi kaj malo bolj zdravega 😉
Odličen, preprost recept….jaz se kar precej ukvarjam z zdravimi, presnimi jedmi in delam razne granole, pri čemer namočim ajdo, potem jo pa pustim, da skali, saj imaš tako res “živo” hrano…hvala za današnjo idejo.
Lepe dni, Lena
Preprosto je včasih res najboljše! 🙂 Tudi jaz občasno ajdo kalim, super je! 🙂