Rabarbara. Še nikoli prej je nisem poskusila. Res. Vsako leto jo vidim v trgovini ali na tržnici, a v nakup me nekako nikoli ni prepričala.
Večkrat sem že zasledila recepte, v katerih je kraljevala, sploh v tem letnem času. Vedela sem, da je po naravi bolj kiselkasta, kar mi je sicer zelo všeč, vseeno pa z njo še nikoli nisem kuhala. Verjetno je tudi to sezono ne bi kupila, če nam ne bi Mercator, kjer sodelujem v projektu kuhaM dal izziv – ustvariti jed s temi zeleno rdečkastimi stebli. Pa sem se lotila.
Receptov je veliko, najpreprostejši so zagotovo kompoti in razni džemi – najbolj okusni so tisti, v katerih se rabarbaro kombinira z jagodami. Menda s kombinacijo the dveh sestavin ne moreš brcniti v temo. Lahko pripraviš marmelado ali zgolj gosto kremo, ki jo seveda skuhaš, malce ohladiš ter okrasiš z listom mete in toplo ali dobro ohlajeno postrežeš v kozarčku. Lahko jo uporabiš zjutraj, v naravnem jogurtu s hrustljavo granolo. Hitro pripravljen džem priložiš palačinkam, preprostim biskvitom, vročega pa preliješ čez sladoled. Možnosti je torej nešteto. Ravno zato sem sprva mislila, da ti bom (tudi slikovno) predstavila ravno to.
A sem se hitro premislila. Verjetno (no, ne verjetno, zagotovo) zato, ker sem si zadnjič (končno!) kupila model za pite in kišeje v pravokotni obliki. Že dolgo sem sig a želela, zdaj pa je doma stal že 14 dni, jaz pa brez časa, da bi ga uspela koristiti. Zato sem ga krstila s sladko pito, seveda rabarbarino.
Recept ni moj, je izposojen, a rahlo spremenjen. Sem pač potrebovala začetno inspiracijo 😉 Pa tudi malo bolj zdrav je od originala. Večino moke sem zamenjala z bolj zdravo pirino, bel sladkor za rjavega. Uporabila sem ekološke pistacije, ki sem jih kupila ravno pri najboljšem sosedu in so ene redkih, ki niso soljene. Želela sem uporabiti ekstrakt vrtnice, saj sem že večkrat zasledila v receptih za sladice in k rabarbari bi se okus lepo podal. Ker ga nisem našla, sem se znašla drugače. Uporabila sem kar večji cvet domače vrtnice. Seveda neškropljene in tiste stare vrste, ki so še omamno dišeče – takšne, ki lahko pričarajo vsaj kanček okusa , ki sem si ga želela.
Preden ti izdam recept, še to: moj pekač je dimenzije 35 x 10,5 x 2,5 cm. Testa zanj je bilo več kot dovolj. Sama za peko pit prisegam na pekače s snemljivim dnom. Tako lahko iz njega preprosto vzameš celo pecivo, kar je praktično, saj se lažje reže, pa še izgleda veliko lepše. Uporabiš lahko katerikoli pekač, če je večji, pač sorazmerno povečaj sestavine, pa bo 😉
Potrebuješ:
Za testo:
* 125 g moke (uporabila sem 80 g bele pirine ter 45 g pšenične, lahko pa uporabiš zgolj navadno, belo moko)
* 60 g masla
* 30 g rjavega sladkorja
* 1 jajčni rumenjak
* 1 žlica vode
* ščepec soli
Za rabarbaro:
* nekaj stebel rabarbare
* 50 g rjavega sladkorja (po želji tudi več, rabarbara je malce kiselkasta)
* kapljica rožne essence (če je nimaš pa cvetovi neškropljene, domače vrtnice)
Za kremo:
* 70 g mletih mandljev
* 30 g oluščenih, nesoljenih pistacij
* 60 g rjavega sladkorja
* 1 jajce
* 25 g masla
* ščepec soli
Okras:
* nekaj nasekljanih pistacij
* nekaj mandljevih lističev
* nekaj posušenih vrtničnih cvetov
Postopek:
Testo:
Rumenjak dobro speni s sladkorjem, nato dodaj vodo.
V skledi zmešaj moko s soljo, nato dodaj mrzlo maslo, narezano na manjše koščke ter pregneti. Dobiti moraš zmes, podobno nekakšnemu drobljencu. Nato dodaj spenjen rumenjak in na hitro ugneti testo. Zavij ga v prozorno kuhinjsko folijo in postavi v hladilnik.
Rabarbara:
Operi stebla, odreži konce ter jih nareži na poljubno dolžino (najbolje glede na obliko pekača). Nato stebla prereži še prečno, da jih nekoliko stanjšaš. Vodo zavri s sladkorjem ter esenco ali cvetovi ter v njej nekaj minut kuhaj rabarbaro. Ne preveč, sicer postane spužvasta, premalo pa tudi ne 😉 Rabarbaro poberi iz vode in osuši, vodo pa kuhaj še naprej. S tem jo reduciraš in okrepiš okus, ki ti bo pozneje prišel prav.
Krema:
Razžvrkljaš jajce. Pistacijo zmelješ v moko, dodaš mlete mandlje (torej mandljevo moko), sladkor in sol ter primešaš jajcu. Nato zmes preliješ še s stopljenim maslom. Krema mora biti precej gosta!
Testo razvaljaš, ga obložiš na predhodno dobro pomaščen pekač, čezenj premažeš kremo katero obložiš z rabarbaro. Pečeš v predhodno ogreti pečici, na največ 175 stopinjah približno slabe pol ure.
Pečeno pito (oziroma rabarbaro) premažeš s sladkim sirupom ter dobro ohladiš. Nato jo le še okrasiš in razrežeš. Ponudiš kar samo, še bolje pa s kepico vanilijevega sladoleda.