Poznaš farinato? Ali morda socco? Gre za identično jed, ki ti verjetno ni znana, razen seveda če ti italijanska kuhinja ni precej blizu. V sosednji državi je farinata namreč precej priljubljena jed. Gre za izjemno preprosto kombinacijo čičerikine moke, vode in soli. Ploščat ligurijski kruh, ki so ga pekli že pred mnogimi leti in so si ga lahko privoščili tudi revni. Farinato navadno spečejo precej tanko, kot palačinko. Jedo jih kar tako, same, ali pa z zelišči (npr. z rožmarinom), morda obogatene z nadevi.
Obstajajo pa tudi ‘debelejše’ različice. Te zlahka nadomestijo kruh, saj so izjemno nasitne. Takšnega ‘nadomestka’ za kruh boste zagotovo veseli tisti, ki prednost dajete beljakovinam. Na primer športniki in vse tiste gospodične, ki se (čeprav po mojem mnenju povsem nepotrebno) izogibate ogljikovih hidratov. Saj ne, da je čičerika povsem brez njih, ampak konec koncev gre le za stročnico, za stročnice pa vsi vemo, da so prave beljakovinske bombe 😉
Priprava je zelo enostavna. Medtem ko se palačinke pečejo v ponvi (kakopak), se takšen kruh bolje zapeče v pečici. Sicer je kruh lahko pripravljen zgolj iz moke (čičerikine seveda), vode in soli, sama pa sem mu dodala še nekaj olja, limoninega soka ter svežega spomladanskega zelenja. Moj recept pa gre takole…
Potrebuješ:
* 200 g čičirikine moke
* vodo (po občutku, približno 250 ml, morda malce več)
* pol čajne žličke soli (tokrat sem uporabila himalajsko)
* pol čajne žličke sode bikarbone
* čajno žličko suhega origana
* nekaj kapljic limoninega soka
* nekaj kapljic olivnega olja
* večjo pest mlade špinače
* malo svežega čemaža in kopriv
V mešalniku zmiksaš moko s soljo, sodo in vodo (to raje dodajaj postopoma, da zmes ne bo preredka). Dodaj olje in limonin sok, nato pa še oprano zelenje. Zmiksaj. Zmes vlij v pekač, obložen s peki papirjem in rahlo premazanim z olivnim oljem. Debelina po želji (odvisno od želje in velikosti pekača). Glede na to se razlikuje čas peke. Moja farinata je bila debela dober centimeter, pekla pa se je tam okoli pol urce na 180 stopinjah Celzije.
Če je farinata (aka. socca) debelejša, je lahko dokaj suha, zato jo je fino premazati s čim maslenim. Surovo maslo bo odlična izbira, tega pa zlahka zamenja tudi dobro zrel, pretlačen avokado. Brez namaza takšen kruh ni pol tolik okusen, tako da je vredno ‘zapravti’ minutko ali dve za premaz.
Farinata je torej zares preprosta, cenovno ugodna, hitro narejena in zelo nasitna malica. Polna proteinov, zdrava in, če se kdo izogiba glutena, tudi povsem brez njega. Meni najbolj tekne skupaj s krožnikom kremne juhe, sicer pa takšen kruh najraje obložim s kakšno rezino, meni zelo ljubega, avokada, ki mu dodam par kapljic limone, sol ter suh origano. Rezina ali dve vloženega, na soncu sušenega paradižnika se farinati odlično poda, enako kot tudi olive.
Zgleda zanimivo! A bi se dalo kaj podobnega narediti tudi s čičeriko iz konzerve, če nimam čičerike moke? 🙂
Kruh verjetno ne, ker če zmiksaš kuhano čičeriko je konsistenca malce drugačna, lahko pa poskusiš in javiš 😉
Iz kuhane čičerike pa lahko pripraviš 1001 stvar. Jo vmešaš med solate, testenine, rižote, skuhaš juhico ali narediš krasen namaz, ki ga začiniš s svojimi najljubšimi začimbami in zelišči. En primer najdeš tukaj: http://www.cookeatandsmile.com/2013/12/09/humus-cicerikin-namaz/
Lahko pa narediš polpetke. Odcejena čičerika, začimbe, moka, česen, čebula. Na primer takole: http://www.cookeatandsmile.com/2013/12/02/fast-food-ja-ampak-v-boljsi-razlicici/
Na blogu imam še ogromno receptov s čičeriko, saj jo naravnost obožujem. Ker ‘search’ gumb na žalost malce nagaja, pa je blog treba malce preiskati. Upam, da mi kmalu uspe narediti nekaj sprememb, tako da bo vse skupaj malce bolj pregledno 😉