Vem, do velike noči manjka še nekaj časa dni, a včasih je potrebno recept preizkusiti že prej. Sploh če si ga izmisliš sam 😉 In čeprav nikakor ne gre za jed, kjer bi šlo lahko prav veliko narobe in ki ti nikakor ne more spodleteti tudi, četudi se je prvič lotiš ravno na dan D…
Mercator nam je, slovenskim blogarjem, zopet postavil nov izziv. Iz tradicionalnih sestavin, ki jih navadno jemo za velikonočni zajtrk (in potem še nekaj dni zatem) ustvariti malce drugačno jed. Izzivi so vedno zanimivi in veliko receptov se verjetno sploh ne bi lotila, če ne bi bilo ravno njih – ljudi, ki stojijo za projektom in si izmišlajajo nove in nove naloge. Izzivi me torej prisilijo, da tudi jaz preizkusim kaj, kar sicer morda ne bi. In vesela sem, da je tako, saj sem tekom zadnjih mesecev odkrila nekaj novih jedi, ki sem jih z veseljem uvrstila v svoj jedilnik. Izzive si lahko ogledaš na Mercatorjevi spletni strani, pod zavihkom kuhaM 🙂
Tokrat sem se odločila, da pripravim neke vrste slano pito. Pito, ki vsebuje vse glavne sestavine prazničnega zajtrka. Kruh je sicer nadomestilo listnato testo (in ne, nisem ga della sama, saj nisem nora 😉 ), nadev pa seveda sestavljajo šunka, sir, jajca in hren.
Takšna pita je sicer dobra tudi hladna, a v naši hiši so bili enotnega mnenja, da najbolj tekne rahlo ohlajena. Ne prevroča, hkrati pa ne prehladna. Če želiš (in zjutraj rad/a malce pospiš), jo seveda lahko pripraviš že dan prej in jo kot hladno ponudiš za zajtrk. Druga opcija? Peke se lotiš zjutraj (ne skrbi, s pripravo ni veliko dela) in toplo ponudiš kot velikonočni brunch. Saj veš, jed, pri kateri sta zajtrk in kosilo združena v en obrok.
Lahko pa je pita zgolj prigrizek med prazniki. Ko smo po večini doma in zato malce pogosteje odpiramo hladilnike. Hkrati pa je način, kako
uporabiti ostanke šunke, sira in hrena. Pa seveda kako tipične velikonočne sestavine ponuditi v nekoliko drugačni obliki (in, če bo šlo vse po sreči, z receptom ali vsaj idejo požeti malce pohvale 😉 )
Pita ti bo zagotovo všeč, a le v primeru, da imaš rad/a velikonočne jedi 😉 Vegetarijanci verjetno ne bi bili navdušeni, vegani še manj. Prav, naj jedo pa kruh in hren. Bo več za nas ostale 😉
Namesto listnatega testa lahko zamesiš svojega, a tole je veliko enostavneje. Poleg tega je listnato testo tako okusno in rahlo, hkrati pa še prijetno hrustljavo. In ne, nikakor ni rezervirano le za sladke nadeve! Če še nisi poskusil/a, je zdaj morda čas, da mu daš priložnost tudi pri slanih varijantah.
Se kar lotimo peke, velja? 🙂
Torej, za pito, premera 23 cm, potrebuješ:
* 250 g listnatega testa
* dve debelejši rezini nemastne šunke
* 2 – 3 v olju vložene suhe paradižnike
* 100 g sira, ki se lepo topi (jaz sem uporabila tilsterja) + 50 g sira za posip na vrhu pite
* 50 g kisle smetane
* 3 jajca
* čajno žličko drobno ribanega svežega hrena
* sol in poper (količina po želji, s soljo ne pretiravaj, če je šunka že sama po sebi precej slana)
* olje
* nekaj listov svežega čemaža
… in nekaj večjih ostružkov svežega hrena za okras (in dodaten ‘kik’ za vse, ki obožujejo pikantno)
Testo na pomokani površini enakomerno razvaljaš (lahko kupiš že razvaljanega, jaz sem uporabila tistega zamrznjenega v kocki – pred tem ga moraš na sobni temperatri seveda primerno odtaliti), z njim obložiš pekač, ga z vilico večkrat ‘prešpikaš’ (zato, da sem med peko ne napihne) ter premažeš s stepenim jajčkom. Pečeš približno 10 minut na 180 stopinjah.
Medtem na olju prepražiš na kocke narezano šunko. Pečeno preložiš na papirnato kuhinjsko servietko, ki bo popivnala odvečno maščobo.
V skledi zmešaš kislo smetano, nariban sir, dve jajci, sol, poper in drobno nariban hren.
Vložene suhe paradižnike odcediš (lahko tudi malce obrišeš) ter razrežeš na manjše koščke.
Na predhodno pečeno testo razporediš popečene koščke šunke, narezane sušene paradižnike ter preliješ z jajčno mešanico. Po vrhu naribaš še nekaj sira, začiniš s sveže mletim poprom, okrasiš s čemaževimi listi in vrneš v pečico za približno 20-25 minut, oziroma dokler pita ni lepo zapečena.
Preden jo vzameš iz pekača jo ohladiš. Vsaj toliko, da jo lahko lepo razrežeš. Čez pito potreseš nekaj večjih ostružkov hrena (naj se vendar vidi, da gre za velikonočno pito 😉 ).
Ponudiš namesto zajtrka, kot prilogo ali prigrizek.
A, pa še to. Med peko listantega testa se bo rob precej znižal. Sama sem želela tanjšo pito, zato sem testo obrezala točno po robu malce večjega (oziroma klasičnega) pekača. Če želiš, da see rob ne bo skrčil, pusti, da surovo testo gleda malce čezenj. Tako bo pita višja, v tem primeru pa lahko nekoliko povečaš količine nadeva.
Moja predvelikonočne pite je hitro zmanjkalo. Ni bila namesto obroka, temveč kot popoldanska malica. Rahlo topla je požela največ pohval, hladna in pogreta v pečici se je sicer dobro obnesla, je pa testo izgubilo na hrustljavosti. Zato preostanka nismo greli, temveč se je pohrustal kar tako – kot dobro ohlajena slana pita.
p.s.: pred dnevi sem prvič letos jedla hren. Uporabila sem ga v grahovem namazu za sendvič, ki sem ga obložila z rezinami sira, vloženimi artičokami, šparglji in kuhanim jajcem. Kar zopet nekako spominja na velikonočni čas, se ti ne zdi? 😉 Za recept klikni tukaj.
p.s.2: ker med prazniki nikakor ne sme manjkati tudi nekaj sladkega, sem pripravila te sladke majhne kroglice. Povsem enostavne so, pa še zdrave po vrhu. Presne kroglice vseeno spominjajo na potico. Njihovi glavni sestavini sta namreč orehi in rozine. Kakopak 🙂 Recept? Tukaj.
0 comments