Pita iz prosene kaše z bučkami in kozjim sirom

Zadnje čase pogosto pečem pite. No, pite pečem že vrsto let, le da so bile do nedavno to predvsem sladke pite. Jabolčne, slivove, češnjeve… V zadnjem času pečem slane. Predvsem za kosila, ki jih nesem s seboj v službo (ali na kak krajši izletek 😉 ). Te pite, quicheji in podobne zadeve so za ta namen resnično fantastične. Meni so namreč še boljše hladne kot pa tople. In toliko različnih možnosti imaš… Za testo lahko uporabiš praktično katerokoli moko, nadev je lahko mesni ali zelenjavni, pa tudi morski (pita z dimljenim lososm je fantastična!). Začimbe? Po želji! Obvezni sestavini? Jajca ter nekaj mlečnega (skuta, sir, smetana ali pa kokosovo mleko).

Osebno imam najraje zelenjavne pite. In letos sem jih naredila že kar nekaj, pa čeprav se je 15-ka komajda dobro začela. Špinačna je bila na meniju vsaj trikrat, pa takšna s suhimi paradižniki, koromačeva, porova… Vsakič pripravljena nekoliko drugače. Z riževo, pirino ali ajdovo moko (moje tri najljubše), z različnimi polivkami, različnimi začimbami. Včasih čeznje potresem nasekljane pražene oreščke (pinjole so zakon!), ali pa pito obogatim s sezamovimi semeni.

In ker pri meni pač mora biti ves čas nekaj novega, sem se tokrat lotila nekoliko ‘drugačne’ pite. Drugačne predvsem zato, ker zanjo nisem uporabila niti ščepca moke. In ja, vseeno je pita, takšna ta prava, s podlago, ki je hkrati sočna, ravno prav ‘kompaktna’ in z rahlo hrustljavo skorjo (robom pite).

Za ‘testo’ sem tokrat uporabila kar proseno kašo. Imam jo namreč zelo rada. Odlična je v kuhani repi, za zajtrk pa jo pripravim v začinjeni jabolčni čežani. Tudi kot ‘rižota’ se dobro obnese (torej kuhana in premešana s praženo zelenjavo), vendar pa je v tem primeru fino, da je zelenjava sočna (kakršen je na primer paradižnik), sicer je vse skupaj nekoliko ‘presuho’. Če čez vse skupaj naribaš še malce sirčka je prosena rižota krasno kosilo ali večerja.

Tokrat pa torej proso namesto moke. Takšna pita je sicer precej nasitna, je pa tudi zelo zdrava. Prosena kaša ima namreč ogromno za zadrvje (in lepoto 😉 ) koristnih snovi, pa še bazična je, kar pomeni, da ne zakisa telesa.

Kot nadev sem uporabila bučke, ker je bila to edina sveža zelenjava, ki sem jo trenutno našla v hladilniku. Bučke imam ves čas na zalogi – uporabljam jih za kremne juhice, pa v testeninah, rižotah. Vendar pa jih vselej dodajam bolj proti koncu, sicer so preveč ‘spužvaste’, pa tudi maščobe se znajo precej napiti. Z oljem sicer nikoli ne skoparim, prej obratno, imam pa veliko raje, da z njim začinim jed na koncu, ko je že na krožniku, ne pa da se zelenjava že med kuhanjem utaplja v njej.

Primerno začinjene bučke sem prelila z jajci in sirom. Tokrat kozjim. V Hofru imajo odličen kozji sir (mimogrede, tudi njihov ovčji je enako okusen). Mislim celo, da gre za njihovo linijo ekoloških izdelkov. Res je nekoliko dražji (tam okoli 4 evre stane), a če si ga privoščiš sem ter tja in imaš, tako kot jaz rad(a) kozje stvari, je pač vredno. Sicer pa kozji sir brez težav nadomestiš s kravjim, pazi le, da bo polnomasten, saj je takšen resnično veliko okusnejši, pa še stopi se veliko bolje.

Zdaj pa kar k receptu, velja? 😉

Za pito premera 18,5 cm, ki je ravno pravšnja za dokaj nasitno kosilo za enega ali večerjo za dva, potrebuješ…

Za podlago:

* 85 g prosene kaše

* pol nasekljanega stroka česna

* ščepec soli in kurkume (ki je neobvezna)

* kokosovo olje (tudi katerokoli drugo bo ok)

Za nadev:

* eno srednje veliko čvrsto zeleno bučko

* timijan

* poper

Za preliv:

* 3 manjša ali dva XXL jajca

* 50 g kozjega sira

In še…

Nekaj praženih nasekljanih bučnic (lahko jih izpustiš ali nadomestiš s semeni in/ali oreščki po svojem okusu)

Priprava:

V zelenjavni osnovi (ali rahlo soljeni vodi) skuhaš proseno kašo. Skoraj do mehkega, nikakor pa je ne razkuhaš. V ponvi na maščobi prepražiš nasekljan česen, dodaš kurkumo in kuhano kašo. Na hitro prepražiš in pretreseš v namaščen pekač. S plastično lopatico (tisto, slaščičarsko 😉 ) kašo dobro potisneš ob podlago in rob. S prsti ne bo šlo, kaša se bo prijela nanje. Debelina podlage ni tako zelo pomembna, je pa fino, da ni pretanka, saj boš le tako lahko pito lepo razrezal/a (in jedel/jedla z rokami, kot pico 😉 ). Kašo rahlo premažeš s stopljeno kokosovo maščobo in približno 10 minutk pečeš v ogreti pečici, nekje na 180 stopinj Celzija. Ne zapeči preveč, le toliko, da se naredi trda podlaga.

Medtem naribaš bučko, naribano pa stisneš med dlanmi in se tako znebiš odvečne tekočine v njej. Primešaš malce popra in suhega timijana. Lahko tudi soliš. Nekateri siri pa so že sami po sebi dovolj slani, da dajo piti tisti pravi okus in dodatno soljenje zato sploh ni potrebno.

Razžvrkljaš nekaj jajc in vanje vmešaš polovico naribanega sira. Proseno podlago napolniš z bučkami, jih lepo razporediš ter preliješ z jajci. Čeznje potreseš še preostali sir ter nekaj timijana.

Pečeš še 15 minut oziroma dokler jajca ne zakrknejo, sir pa se lepo stopi. Rahlo ohladiš in razrežeš. Pito lahko potreseš s praženimi nasekljanimi bučnicami, tako kot jaz, ali pa ta korak izpustiš.

Tople pite nisem poskušala, saj sem si jo pripravila za naslednji dan. Lahko pa povem, da je hladna odlična! Prosena kaša je povsem trdna in ne razpade, tako da pito dejansko lahko ješ z rokami. Prav tako je sočna (verjento zaradi bučk in preliva), medtem ko je rob pite nekoliko bolj hrustljav, kar nikakor ni slabo 😉

A, pa še to: sama vse kaše pred uporabo vedno dobro sperem, večino pa tudi za nekaj ur namočim. Prosena kaša je že ena izmed njih. Ne namakam jih zato, da bi bile hitreje kuhane, temveč zato, ker so takšne veliko lažje prebavljive in na splošno veliko boljše za telo. Namakam jih nekaj ur, v topli vodi, ki ji dodam nekaj kapljic limoninega soka. Če se ti mudi ali se ti ne ljubi, namakanje ni nujno potrebno. Če pa se zato vseeno odločiš, upoštevaj, da se bo kaša kuhala precej manj časa kot je navedeno na embalaži.