Na tujih straneh sem že večkrat zasledila t.i. kale chips – čips iz listnatega ohrovta. Nisem mu posvečala pozornosti, nikoli, niti najmanjše. Zakaj? Ker je, ena redkih zelenjav, ki jih resnično ne maram, ohrovt. Resda govorim o brstičnem ohrovtu in čeprav vem, da okus listnatega ni enak brstičnemu, ga vseeno nisem nikoli kupovala.
Zadnjič pa je nek gospod na tržnici prodajal krasen kodrolistnati ohrovt. Živo zelene in vijoličaste barve. Ker mnogo stvari, po katere sem ta dan prišla, niso imela, sem se odločila, da vsaj listnati različici te zelenjave dam priložnost. Pa naj se izkaže, če se zmore 🙂
In veš kaj? Listnati ohrovt resnično JE veliko boljši od brstičnega. Seveda po mojem okusu… Vem namreč, da je nekaterim ravno brstični zelo ljub in morda ga znajo pripraviti tako, da je okusen, ker sam po sebi resnično ni 😉 Nazaj k listnatemu.. Kupila sem torej nekaj vejic zelenega in nekaj vijoličnega. Ta zelenjavca je resično trpežna in v hladilniku (ali zunaj, če je dovolj hladno) zdrži lep čas brez da bi uvenela in izgubila na okusu. Tako sem ohrovt jedla nekaj dni zapored. Nekaj sem ga dodala enolončnici, malo ga je romalo v rižoto, ki sem jo namesto z mesom pripravila s skušo – eno mojih najljubših ribic. Ker smoothijev pijem res (pre)malo, sploh pozimi, bi ga zlahka uporabila tudi za to. Morda naslednjič… Tokrat pa sem iz preostanka naredila tako zelo opevan in okusen zelenjavni čips. Razlog zato je bil tudi, da sem že pred časom opazila, da na policah z zdravo prehrano tudi pri nas prodajajo takšen čips. Cena za majhno vrečkico pa je… Khm… občutno previsoka!
Priprava pa tako zelo enostavna. Že gospod na tržnici mi je rekel, naj poskusim, kako krasen in okusen je takšen čips. On je sicer predlagal naj ga hrustljam ob kozarcu piva – no, pivo sem izpustila, vseeno pa sem uživala v zdraven popoldanskem grizljanju.
Za prvič sem naredila povsem ‘osnoven’ ohrovtov čips. Zgolj z oljem in morsko soljo. Čez nekaj dni, ko sem se vrnila, ne boš verjel(a) še po nekaj ohrovta, sem pripravila še druge različice, ki so bile prav tako, če ne še bolj, presenetljivo okusne. Pod receptom sem ti zato dopisala še nekaj idej, s čim ohrovt lahko še dodatno začiniš…
Potrebuješ:
* kodrolistnati ohrovt
* olivno olje
* morsko sol
Postopek: liste ohrovta opereš in res dobro osušiš (mokri ne bodo lepo hrustljavi). Izrežeš srednjo, debelejše steblo, ostalo zelenje natrgaš na poljubno velike kose. Priliješ nekaj olja in premešaš z rokami. Ohrovt razporediš po pekaču, obloženem s peki papirjem in soliš. Pečeš v ogreti pečici, na približno 120 stopnjah, tam nekje 15 minut, oziroma tako dolgo, da ohrovt ne postane primerno hrustljav. Vmes ga malce premešaš, da se enakomerno zapeče.
Ideje: ohrovt lahko začiniš še s poprom, kajenskim poprom, mleto rdečo papriko, parmezanom… Namesto soli menda lahko uporabiš tudi tamari omako. Javi, če se odločiš zanjo 🙂
Res je, da že načeloma obožujem grizljanje, tako da ne morem reči, ali mi je bolj všeč sam občutek (čips res lepo in glasno hrustlja) ali okus. Kakorkoli – je prijetna sprememba. Zdrav prigrizek, sploh za tiste, ki pazijo na težo. S pivom pa takole – morda je kombinacija posrečena, ne vem… Sama bom ostala zgolj pri čipsu. Če pa se vseeno odločiš še za pivo, pa to: naj bo čips s pivom in ne obratno 😉
p.s.: na enak način lahko narediš čips iz rdeče pese, pastinaka, koromača, sladkega krompirja, korenja… Zelenjavo preprosto nareži na tanke razine, pokapljaj z oljem, dodaj poljubne začimbe in peči dokler ne postane hrustljava.
One comment