Pogled na dobro založen hladilnik je zame nekaj najepšega. Občutek, da imam na voljo veliko svežih sestavin, med katerimi lahko izberem kar mi v tistem trenutku poželi srce. Testenin in raznih kaš mi nikoli ne zmanjka. No, seveda jih, a poskrbim, da so vedno doma. Tudi z mesom in ribami sem dobro založena (pridno čakajo v zamrzovalniku), prav tako pa skoraj nikoli nisem brez vsaj parih svežih jajc. Drugače je z zelenjavo. Poleti zanjo ni problem – imamo precej velik vrt. Pozimi? Pozimi je malce drugače. Trgovine so seveda založene z vsem mogočim, če pa si kdaj zaželim ekološke zelenjave, ki je bolj zdrava in velikokrat tudi bolj polnega okusa, do nje pridem precej težko. V našem malem kraju večjih tovrstnih trgovin ni, ponudba v ostalih živilskih trgovinah, pa je s svežo, ekološko pridelano zelenjavo, precej skromna.
Ker pogosto in veliko kuham (in jem 😉 ), mi sestavin zmanjka izredno hitro. Ta vikend, ko je bilo vreme kot nalašč za ustvarjanje v kuhinji, sem porabila vse, kar sem si med tednom uspela kupiti. Nekaj sestavin hranim za večerjo, torej je bila vse, kar sem imela na voljo, jesenska buča. Pa žlica čičerike, ki je še ostala od včerajšnjega humusa (enkratnega namaza, ki ga, namazanega na kruh, lahko pojem toliko, da bi se mi zagotovo vsi čudili). Torej ni bilo dvoma. Karkoli že bo na meniju, bo v kombinaciji z bučo.
Rada imam žitarice. Predvsem ajdo, proso in kvinojo. Ter riž. Za bučno rižoto sem že večkrat slišala, še nikoli pa je nisem jedla. Zato sem se odločila, da si jo pripravim danes. Kako? Čisto po mojem. S sestavinami, ki sem jh imela, z začimbami, ki so mi všeč. Čeprav so v pripravo jedi vključene kar tri mašinice – pečica, štedilnik in palični mešalnik, ti skupaj dejansko ne bo vzelo več kot pol ure časa. Obljubim 😉
Sestavine za eno osebo:
* 80 g riža
* buča hokaido (približno 10 tanjših krhljev)
* žlica kuhane čičerike
* jedilna žlica slanih, praženih bučnih semen
* manjši strok česna
* malo rdeče čebulice
* svež nasekljan rožmarin
* dober ščep žafrana
* sol in poper
* malo svežega peteršilja za okras
Buči odstraniš semena, jo narežeš na krhlje, pokapljaš z oljem, soliš, popraš ter preložiš na peki papir. Hkrati na pladen daš še nekaj bučnih semen (kar tistih iz buče) in polovico čičerike (lahko vso, ali pa nič -jaz sem želela, da je v jedi tudi malce bolj hrustljave). Medtem sokraj do konca skuhaš riž, skupaj z vnaprej namočenimi žafranovimi nitkami.
Ko se buča zmehča (pečeš jo na 190 sopinjah, približno 20 minut), jo narežeš in večji del pretreseš v visoko posodo. Dodaš nekaj zrn nepečene čičerike, limonin sok, nasekljan česen in rožmarin. S paličnim mealnikom bučo zmiksaš v gladko zmes, nato pa jo primešaš rižu.
Začiniš s soljo, po želji lahko dodaš še mleto papriko, kurkumo in/ali kajenski poper. Med rižoto vmešaš nespasirane koščke buče, pečeno in kuhano čičeriko, in malce na tanko narezane rdeče čebulice. Postrežeš, potreseš z nasekljanim rožmarinom, v pečici pečenimi bučnicami (ki jih pred pečenjem ni potrebno lupiti) ter oluščenimi, kupljenimi slanimi praženimi bučnicami (sama sem jih polovico sesekljala, pol pa se jih pustila celih) ter okrasiš s svežimi listi peteršilja. Vse skupaj priliješ z malce olja. Prisegam na olivnega, če ti je všeč okus bučnega, pa se verjetno tudi dobro prilega (ne bi vedela, ga namreč ne maram).
p.s.: uporabila sem hokaido bučo ter malce maslenke. Buče so same po sebi precej sladke, zato potrebujejo nekaj močnih začimb ali pa vsaj nekoliko več soli. S premalo začimb se hitro lahko zgodi, da bo rižota presladka. Morda bi bila komu všeč tudi takšna, a meni so slana kosila nekoliko bolj pri srcu 😉
One comment