Danes je na voljo ogromno različnega sadja in to praktično skozi vse leto. Sploh v bolje založenih trgovskih centrih je ponudba res velika. Zadnjič sem bila v nekem nakupovalnem centru v središču Ljubljane, kjer so imeli toliko eksotičnega sadja, da sem za trenutek pomislila, da sem na tržnici nekje na drugem koncu sveta. Ananas, banane in mango smo že zdavnej vzeli za svoje… Tukaj pa sem gledala sadeže, za katere nisem niti vedela kako se imenujejo, kaj šele kakšni so po okusu…
Po svoje je fino, da imamo možnost in se s tropskimi sadeži razvajamo tudi v našem bolj hladnem podnebju, večkrat pa zaradi tega kar malce zanemarimo okusno (predvsem pa sezonsko) sadje, ki raste na naših tleh.
V prodaji so še vedno sveže maline, borovnice in drugo ‘poletno’ sadje… Pa okus? Je res tisti pravi?
Tudi sama kdaj pa kdaj jem borovnice v decembru, maline v februarju… A nikoli sveže, vedno zamrznjene, takšne, ki so obrane v pravem času. Takšne, ki dozorijo na soncu in imajo v sebi res vse vitamine in minerale, ne pa tono škropiv. Po možnosti je takšno sadje domače ali nabrano v bližnem gozdu.
Pri izbiri svežega, poskušam dati prednost tistemu kar raste tukaj in zdaj. Trenutno so to kakiji, pa hruške in seveda jabolka. Tako zdrava in sočna so in toliko različnih vrst jih obstaja. Nekatera so trša in bolj kiselkasta, druga mehkejša, slajša. Na dobra stara jaboka smo kar malce pozabili. No, jaz nisem 🙂 Rada imam tako presna kot kuhana in pečena. Kuhana predvsem v kakšnih čežanah (skupaj z ingverjem, cimetom in klinčki so odlična), pečena pa bolj ali manj v raznih pitah in kolačih. In enega, malo bolj zdravega, sem si zaželela danes. Priprava je izredno enostavna, pomivanja posode pa skorajda ni, saj zanj ne potrebuješ prav nobenega pekača:)
Namesto bele moke sem uporabila mešanico mandljeve in ovsene, ki sem jo naredila tako, da sem del (brezglutenskih) ovsenih kosmičev zmiksala v prah, nekaj pa sem jih za malce bolj ‘rustikalnen’ pridih pustila celih. Uporabila sem tudi malo kokosa. Ne veliko, samo za priokus. Kolač je narejen praktično brez maščobe, pa tudi brez sladkorja je. Tega je zamenjal med. V receptu je precej cimeta, ki ga naravnost obožujem. V jabolčnih sladicah pa sploh! In čeprav naj bi bila jabolka in rozine dober par, jih sama skoraj vedno zamenjam za brusnice. Rahlo kiselkaste se k sladkim jabolkom veliko bolje podajo 😉
* 100 g mandljeve moke (mletih mandljev)
* 100 g ovsenih kosmičev ***
* 20 g nastrganega kokosa (kokosove moke)
* eno srednje veliko naribano jabolko
* dve polni žlici mletega cimeta
* dve polni žlici medu
* 25 g suhih brusnic
* pecilni prašek
* ščep soli
* eno jajce
*** če si na brezglutenski dieti: tudi pri nas se dobijo t.i. ‘šisti’ ovseni kosmiči, ki ne vsebujejo glutena. Če je alergija zares huda, pa jih vseeno raje poskusi nadomestiti z ajdovimi kosmiči.
Postopek:
Pečico segreješ na 190 stopinj.
Približno tri četrtine ovsenih kosmičev zmiksaš , da dobiš moko, ostale pustiš cele. Ovseno moko in kosmiče zmešaš z mandljevo moko, kokosom, cimetom, pecilnim praškom in ščepcem soli. Primešaš naribano jabolko in nasekljane suhe brusnice.
V manjši skledi razžvrkljaš jajce in ga dobro premešaš s stopljenim medom (rahlo ga pogreješ, da je tekoč). Jajce in med dodaš suhim sestavinam in dobro premešaš. Dobiti moraš precej gosto zmes.
Pladenj obložiš s peki papirjem ter nanj ‘pretreseš’ zmes za kolač. S pomočjo hrbtne žlice ga oblikuješ v krog enakomerne debeline (približno centimeter in pol). Kolač pečeš približno 15 minut oziroma dokler ni zlatorumeno zapečen. Skupaj s peki papirjem ga prestaviš na mrežico. Ko se rahlo ohladi, ga razrežeš.
Kot sladico ga ponudiš s kepico vanilijevega sladoleda ali stepeno sladko smetano.
Kolač pa je prav tako odličen za k popoldanski skodelici čaja. S kavico, kakavom ali toplim mlekom pa enkraten nadomestek zajtrka.
Bil je zelo dober kolač 😉
Ooo, si ga pekla? Super, me veseli 😉
Ja in mislim da ga bom morala večkrat, mož ga je pomazal 😉
Pohvale pa tudi ostalim receptom, ki me velikokrat rešijo, le tako naprej.
SUPER blog!
Hvala Breda! 🙂