Če le malo spremljaš moje recepte, verjetno veš, da čičeriko redno uporabljam. Njen kremast, rahlo oreščkast okus mi je izredno všeč. Čeprav spominja na fižol, je veliko boljšega, prijetnejšega okusa. Čičeriko uporabljam v solatah, rižotah, juhah in enolončnicah, med testeninami… In v namazih. Najbolj znan je humus. Tradicionalno je pripravljen iz čičerike, olja, tahinija (sezamove paste), česna, soli… Včasih je dodana kumina, pa kkašna malce bolj pikantna začimba. Sama tahinija (še) nimam, zato humus naredim zelo preprosto. Recept zanj najdeš tukaj… Zadnje čase pogosto jem popečen kruh s humusom in avokadom – narezanim na rezine ali pretlačenim (z dodatkom limone, soli in suhega origana). Odlično!
Že pred časom pa sem nekje zasledila recept za humus z rdečo peso. Že sama barva namaza se mi je zdela vabljiva. Hecno, saj se še vedno dobro spominjam rahlo rožnatih namazov osnovnošolskih malic, ki jih nikakor nisem morala spraviti po grlu. A rožnata barva pesinega humusa je nekaj povsem drugega. Je močna, intenzivna in ravno pravšnja za malico v teh mračnih, oblačnih novembrskih dnevih.
Osnova je seveda čičerika, čeprav sta s peso v receptu dokaj enakovredni. Če ti pesa ni tako pri srcu, jo lahko daš manj, čičerike pa več. Sama sem peso vzljubila šele v zadnjem času. Tista, vložena, mi namreč nikoli ni bila všeč in še danes je tako. Pečena v pečici ali kuhana nad soparo, pa je odlična. Kadar jo pečem v pečici jo navadno narežem na tanke lističe ali manjše kocke, pokapljam z oljem, začinim, nato pa uporabim v različnih jedeh. Skupaj s pečenim korenjem, bučo, krompirjem (navadnim ali sladkim), pastinakom in gomoljno zeleno je odlična priloga mesu in zelo okusna jesenska jed. Tisto, nad soparo, pa uporabim v hladni jogurtovi solatki, kot je na primer tale tukaj.
Zdi se mi, da humus (pa naj bo navaden ali ta, z dodatkom pese) najbolj prija na polnozrnatem kruhu. Puhasto mehke, bele rezine kruha, tu vsekakor nimajo kaj početi (razen če jih prej dobro popečeš v toastarju, da malce pridobijo na hrustljavosti in karakterju 😉 ).
Čičeriko lahko skuhaš sam(a), a ta nikoli ne bo tako zelo mehka kot tista, vložena. Za humus pa je resnično najbolje, da je stročnica tako mehka, da se zlahka zmiksa v gladek namaz. Če ti je že kdaj uspelo čičeriko skuhati povsem do mehkega, mi prosim sporoči 😉
Za pesin humus potrebuješ:
* 2 srednje veliki rdeči pesi
* približno 150 g kuhane čičerike
* 1 strok česna
* 2 jedilni žlici sezama
* limonin sok
* nekaj žlic olivnega olja
* sol
Pesi opereš, ju obrišeš ter zaviješ v alu folijo. Pečeš jih v pečici, na 190 stopinj, približno 1 uro, oziroma do mehkega (kar lahko preveriš z nožem, podobno kot pri krompirju). Pečeni pesi odviješ in ohladiš.
Sezam v suhi ponvici, na srednji temperaturi, prepražiš. Ker so semena zelo majhna jih vmes večkrat premešaj, da se ti ne prismodijo.
Ohlajeni pesi olupi in razreži. Dodaj jima splaknjeno čičeriko (če te motijo ‘lupinice’ jo prej olupi – jaz jo), sezam, olje, limonin sok (približno polovice limone, odvisno od velikosti in kislosti), fino nasekljan česen in sol. Zmiksaj do gladkega.
Poskusi in po potrebi dodaj limono, olje ali sol – tako, da bo namaz po tvojem okusu.
Vse kar ti še preostane je, da pesin humus namažeš na opečene kruhke.