Včasih nisem imela rada riža tako, kot ga imam sedaj. Verjetno zato, ker smo vedno kupovali le belega, rižote pa pripravljali na vedno enak način. Te nikakor niso bile slabe, pravzaprav daleč od tega. Sem pa z leti začela bel riž kombinirati z rjavim. Nato sem v eni izmed trgovin našla mešanico belega, rjavega in rdečega riža. Pred časom sem kupila tudi divjega ter bel, dišeč jasminov riž. In prav vsi so super – vsak v kombinaciji z živili, s katerimi se najbolj poda.
Piščanca pa imajo radi prav vsi. Bel, rjav, rdeč, divji riž… V moji kuhinji mu še največkrat družbo dela običajni beli riž, večkrat ga zamenja rjavi. Danes je že bilo tako. Že zjutraj sem se namreč odločila, da bo za kosilo rižota iz ekološkega dolgozrnatega rjavega riža (klik) s piščančjim mesom. Ker obožujem zelenjavo, v hladilniku pa ni bilo velike izbire, sem bila prisiljena združiti tisto, kar je bilo na razpolago. Na srečo so se sestavine izkazala za več kot odlične! Rižota je bila tako malce drugačnega okusa od tiste tipične, prav tako pa je nisem pripravljala po pravilih delanja rižote (kar vključuje praženje riža, zalivanje z osnovo, neprestano mešanje ter čisto na koncu dodatek kosa masla). Ta riževa jed pa je zame vseeno kar rižota. Grahu sem se tokrat namenoma izognila (čeprav je ena mojih najljubših vrst zelenjave, sploh pozimi, saj je zamrznjen enako dober kot svež), namesto njega pa sem uporabila čičeriko. Kljub temu, da je recept za rižoto zelo enostaven, pa sem ji vseeno dodala ‘svojo’ piko na i. Na koncu sem rižoto potresla s kelpom v prahu, ki sem ga dobila pri Malinci.
In kaj je kelp?
Kelp je rjava morska alga – bogat vir dostopnega joda, ki ima ključno vlogo pri delovanju ščitnice in hipofize. Ščitnica je odgovorna za regulacijo telesne temperature in optimalnega delovanja metabolizma. Alga je izredno bogata s kalcijem, kalijem, železem, magnezijem in drugimi minerali. Kelp naj bi pospeševal rast nohtov in las, ter jih hkrati okrepil. Kot naravni antibiotik pomaga pri premagovanju infekcij in virusov – izboljšuje delovanje imunskega sistema.
Kelp je na voljo bodisi v prahu ali kapsulah. Uporablja se kot dopolnilo ali dodatek jedem. S kelpom ne gre pretiravati, saj ima malce specifičen okus. Meni je všeč, na primer kot dodatek juham, enolončnicam, sploh pa takole, na riževih jedeh 🙂
Za eno osebo potrebuješ:
* 75 g rjavega riža
* pol piščančjih prsi
* pol glavice sveže cvetače
* lonček vnaprej kuhane čičerike
* čisto malo pora (lahko tudi čebule)
* pol rumenega korenja
* vejico peteršilja
* sol
* olje
* ščepec kelpa v prahu
Rjavi riž sem za nekaj ur namočila v vodi, ki sem jo nato odlila, riž pa v sveži vodi skuhala skoraj do mehkega. Večino cvetače sem s sesekljalnikom zmlelea na drobne koščke, nekaj cvetkov sem pustila celih. Rumeno korenje sem narezala na majhne kocke, velikosti čičerike. Meso sem narezala na koščke, čičeriko sem splaknila pod tekočo vodo. Nasekljala sem malce pora ter vejico peteršilja.
Na maščobi sem popekla koščke mesa, pečene pa prestavila na krožnik. V isti ponvi sem na dokaj visoki temepraturi na hitro popražila drobno zmiksano cvetačo, nato sem zmanjšala temperaturo in ji dodala korenje in por. Nato sem vmešala riž in čičeriko (že kuhano) ter na hitro premešala. V ponev sem dodala še čisto malo peteršilja ter pečene koščke mesa. Vse skupaj sem solila, premešala in servirala v nekoliko globji krožnik. Rižoto sem potresla z malce kelpa v prahu.
Enostavno, kajne? 😉
