Pečeno grozdje z mladim kozjim sirom

Še ne dolgo nazaj je bil dedek ponosni lastnik vinograda, v manjšni vasici na Dolenjskem. Zanj je skrbel tako skrbno, kot le malokdo. Kljub temu, da je bil v njegovi lasti večji del njegovega odraslega življenja, pa je letos prišel čas, da se od njega poslovi.

Dedek je bil znan po svojem okusnem cvičku. Sama alkohola ne pijem, zato težko ocenim kako dober je v resnici bil, a verjamem na besedo tistim, ki se na vinske pijače bolje spoznajo. Sem pa zato rada jedla grozdje. Tako belega kot rdečega.

Kljub temu, da nas letos torej ni založil z zaboji dolenjskih jesenskih jagod, pa imam vseeno na voljo dovolj domačega grozdja. Tudi naša hiša (čeprav gorenjska) ima v okolici vrta nekaj trte. Ne veliko, le toliko, da dela senčko vrtni mizi in stolom. In ravno prav, da se grozdja še vedno lahko dobro najem. Poleg mene so drugi največji odjemalci domačega grozdja kosi. Letos še posebno radi pozobajo vse, kar je užitnega.

Grozdje še ni povsem zrelo (je kaj čudnega glede na to, da letos sonca skorajda ni bilo?), a tiste modro obarvane kroglice so kosi že opazili. In ne, ne bodo mi pojedli vsega. Vsakič ko se sprehodim mimo vrta pozobam nekaj okusnih jagod (letos jih seveda cenim še toliko bolj), danes pa sem si za prigrizek grozdje kar spekla. ja tako je, spekla! Lani sem prvič jedla pečeno grozdje in tako zelo dobro je bilo, da mi je ideja ostala v spominu. Spomnim se, da sem ga lani jedla na kruhu, na debelo premazanim s skuto. Odločila sem se, da tudi danes ne bom preveč odstopala od preverjenega recepta, vseeno pa jaz ne bi bila jaz, če se vseeno ne bi malce poigrala 😉

Pečeno grozdje sem tokrat kombinirala z okusnim mladim kozjim sirom. Za Mercatorjevo Premium linijo ga pakirajo nekje v Franciji in sirček je zares okusen. Skupaj z grozdjem pa – naravnost fantastičen 😉

Namesto običajnega kruha sem spekla zelo preprostega, iz sestavin, ki so zelo poceni in vedno na voljo (kančkom vode ter ščepcem soli 😉 ). Nisem ga pekla v pečici, temveč na tanko razvaljala in popekla kar v ponvi. Američani takšnemu (ali vsaj podobnemu) kruhu rečejo ‘flatbread’, torej raven kruh. In tak tudi resnično je. Tanek in raven kot kakšna tortilja in zelo hrustljav (nekako tako kot suhi mlinci, čeprav tistih ne maram…).

kruhek lahko zpečeš iz navadne bele moke ali pač tiste, ki jo imaš najraje. Odličen bi bil tudi s pirino ali kamutovo (iz te sem nedolgo nazaj spekla tortilje – klik). Tudi koruzni bil bil verjetno sprejemljiv – v tem primeru lahko preprosto pogreješ kupljene koruzne tortilje. Kako bo izpadlo ne vem, mislim pa, da ne bi smelo biti slabo. Če boš poskusil(a), mi sporoči 😉

Za, s pečenim grozjem in kozjim sirčkom obložen kruhek, potrebuješ (sestavine so za eno osebo):

Za testo:

* 40 g ajdove moke

* ščepec tapiokine moke (zgolj zato, da ajdova moka, ki ne vsebuje glutena, postane boj elastična in se lažje valja)

* kanček mrzle vode

* ščepec soli

Iz moke, vode in soli ugneteš testo, oblikuješ kroglico, zaviješ v prozorno folijo in za pol ure postaviš v hladilnik.

Za grozdje:

* dve pesti zrelih grozdnih jagod

* grobo mleto sol

* sveže mlet črni poper

* žličko stopljenega kokosovega olja (lahko uporabiš tudi olivno)

* nekaj  vejic timijana

Jagode razpoloviš, lahko povsem ali le toliko, da iz njega lahko odstraniš peške. Ta korak lahko izpustiš, a mene peške izredno motijo, zato je ta korak vreden. Grozdje daš v pekač, obložen s peki papirjem, ga soliš, popraš, preliješ z oljem (jaz sem uporabila ekološko Mercatorjevo deviško kokosovo olje) in čezenj osmukaš nekaj vejic timijana. Pečeš ga v naprej ogreti pečici, približno 20 minut na 220 stopinjah Celzija.

Za obložen kruhek potrebuješ še:

* 40 g mladega kozjega sirčka

* žlico cvetličnega medu

* sol in poper

* timijan

Medtem ko se grozdje peče, testo vzameš iz hladilnika ter ga tanko razvaljaš. Po potrebi ga malce pomokaš, da se ne prime na valjar. Pečeno grozdje ohladiš. Lahko povsem ali vsaj do mlačnega. Ponev močno segreješ (brez maščobe) in v njej iz obeh strani popečeš razvaljan kruh. Na kruhu se lahko pojavijo mehurčki, to je znak, da ga lahko obrneš. Prav tako bo kruh dobil temne pike, tako kot je to večkrat vidno pri tortiljah.

Pečen kruh obložiš z razdrobljenim sirčkom in pečenim grozdjem. Čez priliješ malce medu, po potrebi in okusu še dodatno soliš in popraš (vem, da se sliši nenavadno, a sol in poper v tej kombinaciji delata čudeže). Vse skupaj potreseš še z malo svežih lističev timijana.

Tako pripravljeno grozdje je res nekaj posebnega. Pa še brez pešk je 😉 Uživala sem v vsakem grižljaju… Škoda le, da je prigrizka tako hitro zmanjkalo…