Nikoli nisem bila velika ljubiteljica melancanov. Morda zato, ker še nisem našla zares okusnega recepta zanje. No, letos so me sicer presenetili, takrat, ko sem za prilogo piščančjemu mesu pripravila ratatui (klik). Sem pa včeraj ponovno enega kupila. Bolj kot ne zato, ker je bil melancan (oziroma jajčevec, če ti je ljubše) tako zelo ljubek. Čisto majhen, s povsem napeto in sijočo temno vijoličasto kožico. No, pa je zopet odšel z menoj, povsem brez ideje, kje in kako ga bom uporabila.
Ker pa sem vedela, da ga je pametno porabiti čim prej (dokler kožica ne postane vsa nagubana) sem si pripravila preprost prigrizek. In… v tem, izjemno preprostem receptu, sem spoznala, da jajčevci resnično sploh niso slabi. Naslednje leto bom pri nakupu zagotovo bolj pogumna. Kupila bom večje (ali pač več manjših), pobrskala za recepti in z njimi pripravila, morda celo glavno jed.
Tokrat pa torej le prigrizek. Kaj več tudi ni bilo mogoče, glede na to, da je bil moj melancan res še čisto mali otročiček 🙂
Potrebovala sem le nekaj osnovnih sestavin:
* melancan
* paradižnik
* feta sir
* sveže lističe bazilike
* oljčno olje
( in nekaj koščkov kruha 😉 )
Pa sem se lotila. Melancan sem narezala na rezine in solila. Na rezine sem narezala tudi čvrst, a zrel paradižnik. Ko je melancan spustil malce tekočine (zaradi soli seveda), sem jo popivnala s kuhinjsko brisačko ter rezine položila na zelo vročo žar ponev. Melancane sem popekla iz obeh strani, enako pa sem naredila tudi s paradižnikom, ki potrebuje malce manj časa. Na pečene melancane sem položila rezine paradižnika, čez katerega sem nadrobila malce slane fete ter svežih listov bazilike. Zelenjavne ‘stolpiče’ sem jedla na kosu popečenega nekvašenega kruha, pred tem pa jih pokapljala z nekaj olivnega olja.