Dobra stran letošnjega vremena (beri: veliko dežja), so gobe. Menda naj bi bilo navadno za lisičke v tem času že prepozno, a letos še kar rastejo. Seveda smo jih zopet več kot pol podarili, nekaj zamrznili, nekaj pa spravili v hladilnik za naslednje dni. Nabira jih oče. Jem jih jaz. On le občasno, mami, če se le da, sploh ne 🙂
Včeraj sem si za kosilo naredila enkratno porovo pito, za prilogo pa sem popražila nekaj lisičk. Na čebulici, s česnom, peteršiljem, timijanom. Seveda gobe niso okusne brez konkretnejšega ščepca soli in popra, malce limoninega soka čisto na koncu pa jih naredi še boljše. Tako kot tudi kos masla ter olivno olje 🙂
Je pa še nekaj lisičk ostalo, zato sem jih porabila kar v jutranji omleti. Gobe za zajtrk? Ja, zakaj pa ne! Res je, da zjutraj nisem pražila čebulice, niti nisem dodajala česna. Oba imam sicer rada, a za zajtrk mi nekako ne bi šla po grlu. Namesto česna sem raje uporabila nekaj svežih listov drobnjaka, ki ima podoben, a veliko milejši okus.
Sicer pa si jajca pripravljam dokaj pogosto. Vse raje jih imam. Kuhana, pečena, v omleti…. V pecivih in palačinkah seveda tudi, a tam se skorajda ne čutijo. Prav tako kot kokošnja imam rada prepeličja in vsake toliko jih imamo doma. Ker so tako majcena jih navadno naenkrat skuham vsaj 6 ali 7 😉
Sprva sem mislila, da si bom zjutraj naredila slano različico palačink, seveda z nadevom iz lisičk. Pa sem se premislila. Ne bodo spet palačinke ampak zgolj jajčna omleta, tanka kot palačinka.
Dolgo časa je nisem znala pripraviti. Vsaj tako tanke ne. Na eni strani se je sicer lepo zapekla, a ko sem jo želela obrniti – ojoj… Naj samo povem, da nikakor ni hotela ostati v enem kosu 🙂
Potem sem ugotovila v čem je finta! Temperatura ne sme biti revisoka. Omleta se mora peči malce dlje časa na srednji temepraturi. Seveda pomaga tudi dobra ponev. Sama uporabljam takšno, s keramično prevleko. Ravno zadnjič sem si kupila novo in nanjo se resnično nič ne prime.
Za zajtrk za eno osebo potrebuješ:
* 2 jajci
* dve pesti lisičk
* dva lista drobnjaka
* vejico timijana
* sol, poper
* malce limoninenga soka (le kapljico ali dve ravzaprav)
* maščobo za peko
Priprava:
Najprej dobro razžvrkljaš jajci. Jaz sem vsakega posebej, lahko bi jih tudi hkrati. Ponev segreješ na srednji temeperaturi, dodaš kapljico olja, ga razmažeš in v ponev preliješ razžvrkljano jajce. Pečeš toliko časa, dokler rob ne začne nekoliko odstopati. Nato sledi obračanje. Sama si pomagam s spatulo (to je tista tanka, silikonska ‘lopatica’, navadno za peko slaščic). Z njo ojajce okoli in okoli odlepim od podlage. Nato pa ga obrnem kar s pomočjo rok. Vsakršen drug pripomoček omleto poškoduje (ali pa se to zgodi samo meni?). Ko se zapeče še na drugi strani, omelto preložiš na krožnik in spečeš še eno. Prvo omleto lahko daš v vnaprej ogreto pečico, da se ne ohladi. Ko sta obe omleti pripravljeni, se lotiš gobic.
V isti ponvi jih na visoki temeperaturi skupaj s timijanom popražiš (ja, gobice nujno na visoki temepraturi, sicer so po mojem mnenju čisto preveč ‘spužvaste’). Malce pred koncem jih soliš, popraš, čeznje kaneš kapljico limone in potreseš z nasekljanim drobnjakom. Z lisičkami napolniš omleti in postrežeš.
Res je, da takšen zajtrk pač zahteva malce več časa. Ker mi zjutraj ni bilo treba od doma, sem si lahko vzela čas zanj. Sicer pa ga priporočam bolj za vikend 🙂
Jajčnima ‘palačinkama’ sem priložila nekaj čisto mlade rukole. In ker v omleti ni bilo moke, sem ju postregla z nekaj domačega, pirinega kruha. Če si na brezglutenski dieti, si pač privošči takšnega, ki ga lahko ješ. Ajdovega, koruznega…
In najboljše od vsega? Zajtrk ob listanju Ikeinega kataloga ter gledanju jutranjega televizijskega programa 😉