Obožujem zelenjavo. Sploh poletno. Paradižnik, papriko, mlade bučke… Na žalost letos z domačimi paradižniki slabo kaže. Ni sonca, zato ostajajo zeleni. Toliko bolj uspešno pa so rasle bučke. Na žalost se je njihova sezona zaključila in danes sem verjetno uporabila zadnje, vsaj naše, domače.
In čeprav imamo doma precej čebule, pa rdeče nismo sadili. Škoda, ker rdeča je zares zelo okusna in zagotovo se bo v našem vrtu znašla prihodnje leto. Tako sladka je, sploh kadar je pečena. Za današnje kosilo mi jo je podarila soseda, ki že od nekdaj pridela ogromne količine čebule.
Kljub temu, da se na vrtu vseeno najde še kaj sveže zelenjave, pa sem bila včeraj v sosednjem mestecu, kjer sem naletela na tržnico. Raj zame! Kupila sem nekaj paradižnika, rumenih bučk ter paprik. Vse domače. Ena izmed branjevk pa je ponujala tudi nadvse simpatične melancane (oz. jajčevce). Nekajkrat sem jih poskusila, a se nikoli nisem navdušila.
A njeni melancani so bili tako srčkani. Čisto majhni, temno vijolični, svetleči, nepoškodovani. kot iz reklame. Pa sem kupila enega in mu dala novo priložnost.
Veliko bolj kot hladne, mi prijajo tople jedi. Že od nekdaj in v vseh letnih časih. Če imam čas, si tudi za popoldansko malico rada kaj toplega skuham. To poletje sem sploh veliko za štedilnikom. verjetno je razlog tudi to, da je vreme muhasto, dnevi sivi, iz neba pa vsak dan pade vsaj kakšna kaplja dežja. Zato je takšna hrana še toliko bolj dobrodošla.
Danes je bilo na vrsti meso. Čeprav ga ne jem vsak dan, ga imam zelo rada. Kot verjetno že veš, najraje piščančjega. Nekaj filejem domačega piščanca imam še na zalogi. Ko jih dobim (prinese jih babica od nekega kmeta iz Dolenjske), jih razrežem in zamrznem. In kako okusni so! Povsem drugačni od trgovinskih.
V vročem poletju bi si verjetno zaželela ogromne mešane solate z na žaru pečenim piščancem, popečenimi semeni in na kocke narezanim sirom. Božansko. Letos pač ne. Solate imamo bolj malo (pa še ta je letos preveč grenka za moj okus), poleg tega pa ga v tem vremenu ni čez toplo kosilo.
Pa sem se odločila, da si pripravim ratatui. Oziroma mojo različico le-tega. Gre za različno pečeno zelenjavo, navadno narezano na večje košče, skupaj s česnom, čebulo in svežimi zelišči. Verjetno je načinov za pripravo več, vsaj toliko kot različnih kombinacij zelenjave. Ratatui lahko ješ samostojno, morda s koščkom kruha ali pečenim krompirčkom. Narezanega na manjše koščke lahko uporabiš v jedeh s testeninami ali pa, tako kot jaz, uporabiš kot prilogo k mesnim jedem.
Za eno osebo potrebuješ:
* pol rdeče čebule
* nekaj stroka česna
* nekaj črnih oliv
* pol rumene bučke
* pol zelene bučke
* 2 zrela paradižnika
* 1 ‘baby’ melancan (ali nekaj koščkov običajno velikega)
* pol zelene paprike
* pol rumene paprike
* olivno olje
* nekaj vejic rožmarina in timijana
* ščepec soli
* 2 piščančja fileja (debela cca. 1-1,5 cm)
Postopek:
Zelenjavo (papriki, bučki, paradižnik in melancan) narežeš na večje kose, polovico rdeče čebule na 4 dele. Nasekljaš rožmarin in osmukaš nekaj vejic timijana. Pripraviš stroke česna in nekaj črnih oliv.
Papriko, bučke, čebulo in melancane premešaš z malce oljem in nasekljanim rožmarinom. Zelenjavo pretreseš v pekač in obložen s peki papirjem in potreseš timijanom (lahko dodaš še nekaj celih vejic timijana). Pečeš približno 20 minut, nato dodaš paradižnik in stroke česna (v primeru da so manjši, sicer ga lahko dodaš že na začetku). Pečeš še kakšnih 15 minut, nato v pekaču narediš malce prostora ter k zelenjavi položiš dva piščančja fileja, premazana z oljem in potresena z malce soli in z rožmarinom. Po želji dodaš še nekaj oliv (priporočam da jih, ker res naredijo veliko spremembo, sama prisegam na črne) in pečeš še približno 15 minut oz. dokler meso ni pečeno.
Postrežeš in po želji soliš. Jaz nisem, ker so ‘moje’ olive zelo slane. Meso resda nima veliko barve (nalašč nisem uporabila nobenih začimb, zaradi katerih bi bil privlačnejši – npr. mleto papriko, kurkumo..), je pa izredno okusen. Tako zelo sočen in mehek. Zelenjava je odlična. Še celo melancani so mi bili tokrat všeč. In to zelo! Rdeča čebula in česen nista samo za okras. Počasi pečena v pečici postaneta tako zelo sladka in okusna, da bi ju bilo škoda zavreči. tako da – nikar! 🙂
0 comments