Zadnje čase so gobe na moje jedilniku zelo pogosto. Vreme je idealno za vse navdušene gobarje, ki vsako jutro, ko se komajda zdani, odhitijo v gozd s košarico v roki. Eden takšnih je zagotovo moj oče. Uživa v nabiranju gob. Ima ‘posebne’ kraje, kjer jih nabira in glede jih je zelo skrivnosten. Meni gobarjenje ne predstavlja posebnega užitka, jih pa zato toliko raje jem. Nanje sem se pravzaprav navadila komaj lansko leto, a oram priznati, da sem jih precej vzljubila. Moje najljuše so lisičke in jurči. Mareče (dežnikarice) občasno, šampinjone z veseljem, a jih žal nikoli ni toliko, kot jurčkov in isičk (ali pa oče še ne pozna pravega mesta zanje- hehe).
Tako večino gob pojem jaz. Precej jih zamrznemo (a tiste iz skrinje, se niti primerjati ne morejo s svežimi!), veliko jih vzložimo (fuj, tiste mi pa res niso všeč, so tako sluzaste, da me že to odbija 😉 ), babica jih suši. Jaz prisegam na sveže. Našla sem nekaj lanskih receptov in idej in letos bom recepte ponovila (le še malce izboljšala jih bom 😉 ) Gobe so odlične v rižoti, z ajdovo kašo (klik), v raznih juhah (klik), mineštrah, med testeninami (klik), v jajčnih omletah…
Danes pa čisto enostavno – na kosu kruha. za to ‘gozdarsko’ malico sem se odločila, ker sta se mi v hladilniku smejala dva lepa jurčka, ki sem jih dan prej uspela rešiti pred zamrzovalno skrinjo in zaporom v steklene kozarčke. Za kosilo je bilo še malce prezgodaj, zato sem si privoščila malo drugačno malico.
Moje dopoldanske malice so navadno bolj ‘sladke’, a danes je bilo sladkega že dovolj (vsaj do po kosila, ko vem, da bom ‘napadla’ še preostanek čokolade, ki sem jo načela včeraj zvečer). In ker je prav, da smo čim bolj sezonski, so v tem trenutku gobe kot nalašč za hitro potešitev lakote.
Sprva sem želela narediti omleto, ki bi jo napolnila s praženimi gobicami. Skupaj s sirom je preverjeno odlična. A sira je zmanjkalo, zato sem se odločila za plan B. Jurčki na popečenih kruhkih bodo! In so bili… Jed je enostavna in zelo poceni. Pa hitro narejena, prijetno topla, hrustljava in..hm… jesenska. Kljub temu, da smo še v prvi polovici avgusta, ko naj bi bile temperature najvišje v letu, pa je vreme ravno takšno – jesensko.
Za eno osebo potrebuješ:
* dva lepa, zdrava jurčka
* tri debelejše rezine kruha (ali dva malo tanjša)
* olivno olje
* strok česna
* svež peteršilj in timijan
* sol in poper
Priloga:
* dve žlici kisle smetane
* olivno olje
* sol in poper
* rezina limone
Ker mrzle gobe niso preveč okusne, je fino, da vnaprej pripraviš vse, kar potrebuješ.
Najprej kruh: odrežeš tri debelejše rezine, premažeš jih z olivnim oljem (lahko s čopičem). Strok česna prerežeš in z eno polovico natreš kruh.
Gobe: gob ne pereš! S pomočjo čopiča ali rahlo vlažne kuhinjske brisačke jih nežno očistiš ter narežeš na rezine. premažeš jih z olivnim oljem, dodaš malo peteršilja, timijana ter polovico nasekljanega stroka.
Priloga: kislo smetano premešaš s soljo, poprom in pokapljaš z olivnim oljem. Pripraviš še rezino limone.
Močno segreješ rebrasto ponev (za žar). ko je rez zelo vroča, nanjo položiš rezine kruha in ga opečeš. lahko iz ene strani, lahko iz obeh – po želji. Kruh preložiš na krožnik.
Na ponev položiš gobe in jih na hitro popečeš z obeh strani. Med peko potreseš s peteršiljem in česnom.
Gobe naložiš na kruhke, potreseš s sveže nasekljanim peteršiljem, grobo morsko soljo in sveže mletim poprom. Dodaš še nekaj svežega timijana, po želji tudi origana (jaz sem gobice potresla le s cvetovi origana, ki so tako zelo ljubki, da jih uporabljam že skoraj povseod 😉 ) Še nekaj kapljic olivnega olja, pa si.
Tik preden zagrizeš v kruhke, gobice rahlo pokapljaš z limoninm sokom. Omakica zelo dobro paše zraven.
Predlog: Namesto kisle smetane, bi bila verjetno tudi kakšna rezina parmezana zelo na mestu. Tudi rožmarin bi se z gobicami prav prijetno združil, a meni je timijan boljši.
