Zadnjič sem prvič naredila svoj sladoled. Bil je bananino-avokadov, s koščki pravih kakavovih zrn (recept zanj najdeš tukaj). Tako zelo sem bila navdušena nad okusom in hitro pripravo, da sem komaj čakala, da pripravim še kakšnega. Oklevala sem med čokoladnim in borovničevim, nazadnje pa sem se raje odločila za okus manga, poletnega sadeža v pravem pomenu besede.
Res je, da ne izvira iz naše bližnje okolice, in se morda nekaterim še vedno zdi preveč eksotičen in nekako tuj, da bi se prav zlahka znašel v nakupovalni košarici, a v tropih uspeva marsikaj, kar smo že dolg vzeli za svoje. Kot sta npr. primer ananas in banane. Mango (in tudi tale sladoled!) je okusen in tudi izjemno zdrav sadež, ki bi si ga vsaj tu pa tam moral(a) privoščiti tudi ti.
Vsebuje vitamine A, B, C, E in K, bogat je s kalijem, bakrom in esencialnimi maščobnimi kislinami.
Zelo priljubljen in okusen tropski sadež je torej prava zakladnica vitaminov, mineralov in mikroelementov. Obstaja izredno veliko različnih vrst manga, vsem pa je skupno, da imajo sladko in sočno meso ter da vsebujejo veliko vode, zaradi česar delujejo zelo osvežilno.
Mango imenujejo tudi sadež ljubezni, menda zato, ker naj bi nas odvrnil od turobnih mislih ter jih nadomestil z ljubečimi 🙂
Sicer pa mango izvira iz Indije, kjer verjamejo, da pomaga pri različnih bolezenskih težavah.
Dandanes je tudi na naših policah mogoče dobiti zelo raznolike sadeže in to čez vse leto. Mango tako ni več na vrhu lestvice ‘nepoznanega tujega sadja’, saj je v zadnjih letih na naše tržišče prišlo kar nekaj takšnih, ki so, tudi meni, še precej neznani.
Okus manga mi je všeč. Seveda le, če je le-ta dovolj zrel. Enkartno se obnese tako v sladkih (itak) kot tudi v slanih jedeh (npr. kot del solat, ali raznih sals – prilog k mesu, ribi ali repkom kozic).
Večkrat sem v boljših slaščičarnah, kjer je mangov sladoled postal že stalnica, želela naročiti ravno ta okus. Na srečo sem ga prej poskusila majhno žličko (ja, nekatere slaščičarne brez težav ponudijo preizkušanje različnih okusov), a nekako se na koncu zanj nikoli nisem mogla odločiti. Bil mi je ali močno presladek, v eni izmed sicer boljši slaščičarn pri nas, pa me je njegov okus spominjal na okus korenja 🙂
Sem pa zato pred kratkim gledala Jamieja Oliverja, kako enostavno in hitro je pripravil sladoled iz manga. Vem, da so kuharji nad poizkušenjem svojih kreacij vedno nadvse navdušeni, a nekako me je Jamijevo poizkušaje omenjenega sladoleda prepričalo, da recept preizkusim tudi sama. Sploh zato, ker zanj potrebuješ le nekaj sestavin (in vse imam že v osnovi zelo rada), ne potrebuješ pa aparata za pripravo sladoleda (ki se mi, osebno, zdi le ena nepotrebna mašinica več).
Seveda sem recept malce prilagodila, a v osnovi je zamisel njegova. Jamie je namesto limonine lupinice uporabil limeto (naslednjič zagotovo poskusim z njo!), če se prav spomnim, pa je v sladoled dodal še malo sveže mete (ki se je moram sama žal izogibati). Sicer pa mislim, da je sladoled kar dober približek njegovega.
Točnih količin ti ne znam povedati, ker sem pač delala po občutku. Lahko pa ti zaupam kaj potrebuješ za to hitro in božansko dobro poletno sladico.
Sestavine:
* 1 dobro zrel mango
* žlica medu
* nekaj žlic jogurta (lahko je katerikoli, najboljši je grški)
* limonina lupinica
Dan prej (ali vsaj nekaj ur), olupi mango, ga razreži na kocke in zamrzni. Nato v sesekljalnik (multipraktik) vrzi koščke zamrznjenega sadeža, skupaj z nekaj žlicami jogurta (po potrebi, oz. le toliko, da se lahko zmiksa). Dodaj še žlico medu (oziroma kolikor sladek sladoled želiš) ter malce naribane limonine lupinice. Miksaj približno minutko (odvisno od količine sestavin ter zmogljivosti rezalnika).
Opomba: zamrznjeni koščki se najprej ne bodo tako zlahka vdali, zato z jogurtom (sploh če jje redkejši, torej ne tako gost kot grški, ne pretiravaj), kar naenkrat pa se bo vse skupaj spremenilo v gosto kremasto ‘zmrzlino’.
Sladoled lahko ponudiš takoj, ali pa ga preložiš v skledico in vrneš v zamrzovalnik. Na mangov sladoled se odlično podajo ostružki temne čokolade ter listi sveže melise (lahko tudi mete).
Sladoled je izjemno kremast in sladek ter tako po okusu kot po konsistenci nadvse podoben kupljenemu. Osebno mi je veliko boljši kot katerikoli mangov sladoled, ki sem ga poskusila. Bravo Jamie! 🙂
Čokolada se mangu odlično poda, sploh temna. Če je nimaš ali ne maraš (kar močno dvomim), jo lahko nadomestiš s kokosom ali nasekljanimi pistacijami (neslanimi seveda), ki sta preverjeno! njegova dobra prijatelja.
Čeprav mi zamrznjena dobrota vedno prija, pa je bil današnji dan kot nalašč za sladoled. Končno smo spet dočakali nekaj sonca in malce višje temperature. In čeprav bom zelo kmalu poskusila še s sladoledoma, ki sem jih omenila na začetku (torej čokolado in borovnico), pa mislim, da bom jutri ponovila današnji recept. Mango že imam, še zamrznem ga, jutri pa… Enominutni miks in sladica bo pripravljena! 🙂
Takšni sladoledi so: a) poceni b) zdravi c) zelo hitro pripravljeni d) brez umetnih dodatkov, stabilizatorjev, barvil e) idealna rešitev za nepričakovane goste f) odlični za sladkanje brez slabe vesti ter g) brez slabe vesti jih ponudiš otrokom, ki hrepenijo po sladkih zamrznjenih kepicah (pa še sami ga lahko naredijo 😉 )
Ta mora biti pa res dober. Na Bledu sem mangov sladoled jedla v Park hotelu in zmaga. Mislim, da mora biti ta tvoj podoben. Probam takoj, ko pridem domov. Lepo pozdravljam tebe in tvoje!
Meni je super, pa sicer prisegam bolj na čokoladne okusue 😉 Hvala za pozdravčke – jih vračam(o) 🙂
To se sliši res dobro. Bom preizkusila ob prvi priložnosti. 🙂